Abit MediaXP

• Jure Strašek :: 22. avg 2002

Kupili ste nov računalnik. Kul. Komponente ste dolgo izbirali in skrbno premislili vsako malenkost, tako da vam sedaj vaš novi mlinček popolnoma ustreza, vendar nekako to ni to, porečete. Nekaj mu manjka, nekakšna pika na i, ki bo skupek silicija, kovine in plastike spravila do popolnosti (in ga izstrelila med zvezde, kaj? --alien-w). Če spadate v opisano skupino ljudi - potem je, dame in gospodje, čas, da razmislite o novi Abitovi pogruntavščini, MediaXP poimenovani. Zelo podobno je razmišljal Sergio, ko mi je nekega deževnega ponedeljkovega popoldneva v roke potisnil šatuljo in ukazal, naj zadevo preizkusim. Torej, samo za vas: Abit MediaXP!

Kaj MediaXP sploh je?

Nekako v drugi četrtini dvatisočdrugega leta Gospodovega je Abit na trg poslal prva primerka svojih matičnih plošč serije MAX za svoje najzahtevnejše kupce (in tiste z najdebelejšimi denarnicami, se ve), AT7 za Athlone ter IT7 za Pentiume 4. Plošči sta pravzaprav čudo tehnologije in zelo, ampak res ZELO dobro opremljeni, vseeno pa so mali rumeni možiclji pri Abitu ustvarili dodatek, ki ti dve plošči naredi res nekaj posebnega, ter ga precej (ne)izvirno poimenovali MediaXP.

Ko odpremo škatlo in raztrgamo malo morje plastičnih vrečk, zagledamo poleg samega MediaXPja tudi kopico kablov, daljinski upravljalnik (ter dvoje baterij velikosti AAA zanj), navodila za priključitev ter cede z gonilniki in programsko opremo.

MediaXP je mišljen kot multimedijski dodatek MAX ploščam in se, glej no glej, prilega v 5.25'' odprtino za zgoščenkomate. Čelna plošča je domiselno oblikovana, na njej pa po dolgotrajnem (celih 10 sekund --alien-w) iskanju najdemo:

• SecureDigital (SD) režo
• Memory Stick (MS) režo
• CompactFlash (CF) I oz. II režo
• priključka za mikrofon ter slušalke
• optični izhod
• dva USB 2.0 priključka
• FireWire (IEEE 1394, i.Link) priključek

V zgornjem levem delu se nahaja še IR sprejemnik, ki služi komunikaciji daljinskega upravljalnika z enoto - ta je žal le enosmerna. Pri Abitu so očitno pozabili na GSM-e in našo morebitno željo, da GSM z računalnikom povežemo preko IRdA protokola.

Od kablov nam je Abit privoščil dva USB 2.0 kabla, en optični kabel za povezavo z ostalimi napravami za reprodukcijo zvoka (na primer s HiFijem), audio kabel ter FireWire kabel.

Nikakor ne smem pozabiti omeniti tudi daljinskega upravljalnika, ki na začetku ne daje vtisa o kakšni posebni uporabnosti, vendar pa je resnica popolnoma drugačna. Daljinec je solidno ergonomsko oblikovan, poganjata pa ga dve AAA bateriji. Na njem se nahajajo gumbi, s katerimi lahko upravljamo z WinDVDjem (priložen na zgoščenki), predvajalnikom glasbe, poskakujemo po direktorijih na disku, višamo ali nižamo glasnost, skratka počnemo raznorazne bolj ali manj uporabne stvari. Posebej pride prav pri gledanju filmov, saj se ni treba za vsako malenkost stegovati po miški. Seveda pa si lahko omislite tudi "miš na svobodi™" :).

Namestitev

Sama namestitev je enostavna kot le kaj. Enoto vstavimo v željeno mesto v ohišju (čeprav kaj veliko izbire ni, kajti kabli niso prav posebno dolgi, to pa lahko predstavlja problem pri velikih ohišjih), jo privijačimo v kletko, s ploščo pa povežemo preko štirih kablov (USB1, USB2, audio ter FireWire), in to je to.

Ko poženemo Okna, ta seveda takoj zaznajo novo napravo, ki se sprva predstavi kot naprava za masovno shranjevanje (mass storage device). Na tej stopnji boste potrebovali priloženi CD z gonilniki in kmalu zatem se vam bodo v meniju pojavili trije novi diski, od katerih vsak predstavlja posamezen čitalec kartic.

Uporaba čitalcev je otročje lahka (buci, buci, Boeing! --alien-w). Preprosto vstavimo kartico v ustrezno režo, počakamo nekaj sekund in že lahko po kartici brskamo tako kot po disku, lahko jih formatiramo, na njih ustvarjamo particije, skratka vse, kar se da početi z običajnim diskom.Na testu sem sicer uspel preizkusiti samo CompactFlash čitalec, kajti SecureDigital ter Memory Stick kartic mi ni uspelo dobiti v kratkem času testiranja, CF pa na srečo uporabljam v svojem fotoaparatu. Čitalec je deloval brez problemov ter v hitrosti branja in pisanja celo prekosil mojega zunanjega USB čitalca. Pohvalno.

Zaključek

To je to. MediaXP je luksuz, ki bo vaše računalo izpopolnil, v kolikor ste lastniki Abitovih plošč serije MAX, v nasprotnem primeru se lahko, žal, obrišete pod nosom. Vsekakor je to velik minus Abitu, predvsem pa to vpliva na ceno enote same, saj je zaenkrat ustreznih plošč še zelo malo, lastnikov pa še manj.Pohvaliti moram razgibano oblikovano čelno ploščo ter to, da so vgrajeni čitalci za kar tri vrste spominskih kartic. Abit je izpolnil zadano nalogo - ustvariti enoto, ki bo omogočala izmenjavo informacij s kar največ napravami in uporabo različnih medijev ter vse to ponuditi uporabniku v lično oblikovanem paketu in kar je še najlepše - s priloženim zelo uporabnim daljincem. Razen nekoliko visoke cene in omejenosti na MAX plošče, je Abit MediaXP lepo presenečenje in ga definitivno priporočam vsem, ki imate vsakodnevno opravka z več vrstami prenosnih pomnilniških medijev (digitalna fotografija, MP3 igrala,...). Če pa upoštevamo še možnost, da lahko čelno ploščo enostavno snamete ter prelakirate, prebarvate, dodate LEDice raznoraznih barv oziroma najdete še bolj izvirne načine za polepšanje elektronskega mlinčka (in izničenje garancije :)), potem je nakup zares smiseln.

Najlepše se zahvaljujemo podjetju SunRise Computers, Leskoškova 12, Ljubljana, da so na test posodili MediaXP, ter da so za izvedbo testa posodili tudi Abit AT7. MediaXP lahko pri njih kupite za slabih 30 tisočakov.

Abit MediaXP
Plusi	Minusi
enostavna namestitev USB 2.0, FireWire, optični izhod čitalci CF, SD ter MS kartic daljinec	cena kompatibilnost samo z Abit MAX serijo prekratki kabli nima IR vrat