Lucky Star K7VA133

• Goran Anders :: 16. maj 2000

Čipovje:	VIA KX133
Možne zunanje frekvence:	90, 95, 100, 105, 112, 133, 140, 150
Faktorji pomnoževanja:	3.0x-8.0x ( Autodetect )
Možne voltaže:	avtomatska izbira
DIMM reže:	3
PCI reže:	5
ISA reže:	1
AGP reža:	1 ( AGPx2 )

Lucky Star je pri nas precej dobro znan izdelovalec matičnih plošč z lastno znamko. Ne gre za neko gromozansko veliko podjetje pa tudi za podjetje, ki bi kakorkoli izstopalo iz povprečja. Prodajajo predvsem na OEM tržišču, toda posamezne izdelke je moč kupiti tudi posebej. V tem testu sem si ogledal njihovo najnovejšo matično ploščo za Athlone, K7VA133.

Značilnosti:

Tudi ta matična plošča bazira na trenutno najbolj popularnem čipovju za Athlone, VIAinem KX133. Čipovje samo po sebi je zelo podobno Apollo Pro133A za Intelove procesorje, torej gre za moderno zasnovano čipovje, ki podpira vse najnovejše standarde. Lastniki UltraDMA/66 diskov boste veseli podatka, da plošča že v osnovi podpira ta standard. Tako odpade potreba po kupovanju zunanjih kontrolerskih kartic. UltraDMA/100 podpore pa plošči resnično ne morem zameriti, saj gre za zelo novo stvar, pa tudi diskov, ki bi izkoriščali ta standard še ni v redni prodaji ( vsaj pri nas ne... ). Na svoj račun bodo prišli tudi vsi z novejšimi grafičnimi karticami, saj čipovje brezhibno podpira AGPx4 način, ki teoretično omogoča precej večjo prepustnost in s tem tudi hitrost grafike. Vse boljše grafične kartice, ki so najavljene, bodo dotično vodilo podpirali, tako da gre za pomembno zadevo. še bolj pomembna pa je seveda podpora PC133 SDRAMu, ki ga lahko brez težav izkoristite. To pomeni, da je mogoče CPU/AGP delitelj nastaviti na 1/2, kar pri uporabi procesorja z 133MHz zunanjo frekvenco ali overclockanja do te frekvence vrne hitrost AGP vodila na predpisano vrednost. Tako kot Apollo Pro133A je tudi KX133 asinhrono zgrajeno čipovje. To pomeni, da je mogoče hitrost pomnilnika nastavljati neodvisno od procesorja. Gre za resnično zelo uporabno možnost. Če recimo posedujete PC133 pomnilnik, procesor pa teče "le" na 100MHz zunanje frekvence, lahko frekvenco pomnilnika povišate za 33MHz ter tako maksimalno izkoristite dragi RAM. Če pa imate PC100 pomnilnik in procesor na 133MHz, pa lahko hitrost pomnilnika spustite s predvidenih 133MHz na 100MHz; tako odpade potreba po kupovanju novega pomnilnika. Te možnosti sem pri testu tudi sam s pridom izkoriščal, toda več o tem pozneje. Plošča torej bazira na modernem in zanesljivem čipovju, kako pa ga izkorišča?

Razširitvene možnosti plošče odkrivajo, da je izdelek bolj namenjen za OEM trg kot pa končne kupce, ki računanlniške dele kupujejo posamično. O tem priča 5/1/1/1 ( PCI/AGP/ISA/AMR ) razdelitev, kar pomeni, da je na plošči tudi pretežno nezaželjena AMR reža. Gre za ti. "Audio Modem Riser" namenjen paje za uporabi z napol softvarskimi modemi/zvočnimi karticami. Končni uporabniki tega sploh ne rabimo, saj AMR naprav v trgovinah ni mogoče zaslediti. V korist te AMR reže so se pri Lucky Staru odpovedali dodatni PCI reži, toda tudi 5 PCI rež bo zadostovalo za večino uporabnikov. Večini bodo zadostovale tudi 3 DIMM reže za maksimalno 768MB RAMa. Plošča, kot je že omenjeno, podpira PC100/PC133 in tudi VC133 RAM. VC133 je Virtual Channel RAM, ki ga v trgovinah skoraj ni mogoče najti, po redkih testih sodeč pa je precej hitrejši od navadnega in celo HSDRAMa...

Na plošči je najti dva klasična konektorja za IDE naprave ter en Floppy konektor. Tako lahko uporabite do 4 pogone, plošča pa podpira tudi UltraDMA/66 standard za diske. Seveda je za nazaj združljiva tudi z UltraDMA/33 diski in pogoni, tako da težav ne bi smelo biti. Konektorji so postavljeni, kot je mogoče videti tudi na sliki, na rob matične plošče za DIMM režami. Ta postavitev je klasična in ne povzroča nobenih večjih težav.

Obilico ventilatorjev boste v sistem namestili malo težje, saj sta na voljo samo dva 3-pinska priključka. Eden je blizu SlotA reže in je namenjen priključitvi ventilatorja s procesorskega hladilnika, drugi pa je na spodnjem robu plošče, na njega pa naj bi priključili sistemski ventilator. Če vzamemo v obzir to, da ima večina boljših hladilnikov za Athlone po dva ventilatorja, vidimo, da je samo en priključek v bližini procesorja premalo. Tako je obvezna uporaba 3-pinskega Y kabla, ki pa ga je pri nas precej teško dobiti!

Plošča podpira tudi nadzor temperature sistema preko vgrajenega VIAinega South Bridga. Na žalost odčitavnje notranje temperature procesorja ni možno zaradi zgradbe Athlonov, tako da se je potrebno zadovoljiti z zunajim tipalom v bližini procesorja... To tipalo je postavljeno malce pred SlotA režo, natančen nadzor pa je nemogoč. Na žalost na plošči ni konektorja za dodatno zunanje tipalo, ki bi ga sami pritrdili na procesor.

Softver:

Priloženi CD je precej bogato obložen, toda izbira in organiziranost softwara je obupna. Tako CD nima AutoRuna, kar pomeni, da uporabnik po njemu mora brskati ročno. Prav tako ni na voljo nikakršnega uporabniku prijaznega menija, temveč je potreben software treba poiskati v tekstovni ali HTML datoteki. Drugače pa je na CDju najti vse mogoče gonilnike za skoraj vsa čipovja, ki so trenutno v uporabi. Od Intelovega i810, preko SiSovih čipovij do VIAinih. Zato pa sem na CDju zaman iskal VIAine 4in1 gonilnike, ki sem jih potem namestil z drugega CDja. Brez teh gonilnikov je sistem precej počasnejši, tako da je pomanjkanje le-teh resnično nedopustno. Verjetno kar precej uporabnikov za te dodatne gonilnike ne ve, in tako ne bodo mogli 100% izkoristiti svojega sistema.

Na srečo je na CDju mogoče najti programček, ki odčitava sistemske spremenljivke, kot so temperature in različne voltaže. Na NEsrečo pa ta programček ne deluje... Mogoče ga samo meni ni uspelo usposobiti, toda uporabiti sem moral priljubljeni Motherboard Monitor, ki ga najdete tudi v Slo-Tech Download sekciji.

Drugače pa na CDju najdete tudi antivirusni program PC-Cillin, toda različico iz leta 98... Toliko o tem :).

Overclockanje:

Overclockanje definitivno ni bilo prva skrb razvijalcev te matične plošče. Nastavitev procesorja je sicer mogoča na dva načina, s pomočjo Dip stikal na sami plošči in s pomočjo menija v BIOSu, toda izbira je sila borna.

Predvsem moti pomanjkanje izbire med 112 in 133MHz zunanje frekvence. Večina Athlonov namreč sedaj dobro deluje le nekje vmes, tako da je to pomanjkanje nedopustno za vse overclockerje. Prav tako nedopustno je pomanjkanje nadzora nad voltažo procesorja ( možno je, da je voltažo mogoče nastavljati z Dip stikali na plošči, toda njihova uporaba ni nikjer dokumentirana... ). Plošča namreč sama zazna in nastavi voltažo, za pobožne želje overclockerjev pa se niti malo ne meni... Edina koliko-toliko razveseljiva novica je 1/2 CPU/AGP delitelj, kar pomeni, da je hitrost AGPja tudi pri 133MHz zunanje frekvence na predpisani ravni. V praksi to seveda ni velik plus, saj še nisem videl Athlona, ki bi deloval pri 133MHz zunanje frekvence...

V praksi se je pri overclockanju plošča obnesla po pričakovanjih. Na voljo sem imel kvaliteten Micron PC133 pomnilnik in 0.18 mikronskega 700MHz Athlona ( za oboje se zahvaljujem podjetju Mlacom ). Procesor mi je uspelo naviti na 784MHz oziroma na 112MHz zunanje frekvence. Naslednji korak, 133MHz je bil tudi s superiornim hlajenjem nedosegljiv. Če bi na plošči bilo možno nastaviti voltažo procesorja in bi imela več možnih zunanjih frekvenc ne dvomim, da bi procesor lahko izkoristil še bolj!

Test:

Ker je to prva Athlon plošča, ki sem jo podrobneje testiral njenih rezultatov ne morem primerjati z nobeno drugo. Ko bom testiral druge plošče pa bom rezultate dodajal v razpredelnice. Testni sistem se je sestojil iz naslednjih komponent:

Testni računalnik
Procesor:	AMD Athlon 700
Pomnilnik:	64MB Micron PC133 SDRAM
Matična plošča:	Lucky Star LS-K7VA133
Grafična kartica:	3DFX Voodoo3 2000 AGP
Disk:	Western Digital 8.5GB UltraDMA/66
Drobnarije:	SB Live! Player, Pionner DVD-114F
Softver:	Windows 98, FIGS gonilniki za Voodoo3

Ker je KX133 čipovje precej podobno Apollo Pro133A, boleha za podobnimi sindromi in sicer povezavo med pomnilnikom in procesorjem. Na srečo je v BIOSu plošče mogoče najti celo paleto opcij za optimizacijo pomnilnika. Te opcije sem tudi s pridom izkoristil, razlike pa so dobesedno ogromne. V naslednjih testih lahko vidite razliko med neoptimizirano ploščo, kot sem jo dobil ter ploščo, ko sem temeljito prenastavil BIOS. Predvsem sem se igral z nastavitvami RAMa. Uporabil sem Turbo nastavitev za "DRAM Bank Timings", omogočil "Fast R-W Turnaround" ter pomnilnik navil za 33MHz. Seveda te nastavitve ne bi bile možne, če ne bi imel na voljo odličnega Micron PC133 pomnilnika, ki so mi ga posodili pri Mlacomu.

Prva je bila na vrsti SiSoft Sandra. Gre za priljubljen sintetični benchmark program, ki izmeri hitrost posameznih delov sistema. Jaz sem uporabil modula za merjenje hitrosti procesorja in pomnilnika.

Izmerjene hitrosti procesorja se po optimizaciji seveda niso kaj preveč spreminjale, saj je šlo predvsem za optimizacijo pomnilnika. Pri pomnilniških testih pa je razlika dobesedno ogromna! Prepustnost pomnilnika se je izjemno povečala, za več, kot 100MB/s. To je zelo pomemben dejavnik, saj je cel sistem bil občutno hitrejši.

Hitrosti sem preveril tudi v Q3A in UT igrah. Obe igri zelo obremenita sistem in predstavita hitrost celotnega sistema. Pri Q3A sem uporabil High-Quality nastavitev, Unreal Tournament pa je tekel pri 800x600 resoluciji in z vsemi teksturami nastavljenimi na Medium. Pri Q3A sem izmeril hitrost v pribložnih demotih, pri Unreal Tournamentu pa v začetni FlyBy sekvenci.

Zelo so me presenetili rezultati pri Q3A. že osnovni rezultati so bili veliko prenizki, saj Athlon 700 ni dosegal kaj precej višjih frameratov, kot moj P3 450. Razlog je verjetno v preslabotni Voodoo3 2000 grafični kartici. Tako razlik pred in po optimizaciji nekako ni bilo opaziti.

Zgodba pri Unreal Tournamentu pa je povsem drugačna. Razlika pred in po optimizaciji je precej velika, več kot 3 slike na sekundo! Tako sem v praksi potrdil, da večja prepustnost pomnilnika preceh pripomore k hitrosti sistema.

Zaključek:

Skozi test ste verjetno dobili občutek, da gre za slabo matično ploščo. To sploh ni res, je le precej povprečna. Stvarca bazira na modernem čipovju, torej podpira vse nove naprave. Večjih težav s stabilnostjo nisem imel, pa tudi drugače sem dobil dokaj soliden vtis. Če vam overclockanje ne pomeni dosti in bi le radi dobro matično ploščo kot podlago za sistem, potem se le ozrite po Lucky Staru K7VA133. Njej v prid govori tudi cena, ki znaša le 28.200SIT+DDV ( to je precej malo za Athlon matične plošče ). Vsi tisti, ki pa od plošče pričakujete paleto možnosti ter popoln nadzor nad vsemi elementi sistema, si raje oglejte druge matične plošče, saj ta ni za vas. Tudi overclockerji raje poskusite srečo drugje!

Ploščo lahko kupite pri podjetju Mlacom, ki se jim najlepše zahvaljujem, da so omogočili ta test. Poleg plošče so mi posodili tudi odlični Micronov PC133 pomnilnik ter Western Digitalov UltraDMA/66 trdi disk.

Plusi	Minusi
-solidna plošča, -podpora novim napravam, -nastavitve pomnilnika v BIOSu, -cena	-obupen priloženi CD, -pomanjkanje overclockerskih možnosti, -počasnost