Grafične kartice, november 2002

• Sergej Berišaj :: 4. nov 2002

Od 12. 7. 2001, odkar sva z Goorxom s skupnimi močmi pretestirala kar osem takrat aktualnih grafičnih kartic, je minilo že dobro leto. V teh petnajstih mesecih se je spremenilo marsikaj, saj nobene od takrat testiranih grafičnih kartic ni več na voljo. Trg se je popolnoma spremenil ter se razvija z nadsvetlobno hitrostjo, v računala lahko vtaknemo grafične kartice, ki jih ne bo dohajal še tako dober procesor. Ker nekatere porabijo toliko elektrike, da jim AGP standard ne zagotavlja nemotenega dela, se zatekajo k MOLEX konektorjem za dodatno napajanje, popolnoma vse podpirajo DirectX 8.0, in -- poglavitno -- končno sem med sabo lahko primerjal procesorje štirih podjetij, saj sta se ATIju ter nVidii pridružila še Matrox s Parhelio ter SiS s Xabreom. Trg kar hiti, GPUji prehitevajo pravilo Mooreovega zakona, na grafični kartici imamo toliko pomnilnika, kot ga ima sestrin računalnik, nanjo priključim kar tri monitorje -- programske opreme pa kar ni in ni. Osem kartic, pet procesorjev, štirje proizvajalci. Pa odrinimo!

Kaj sem testiral?

Kot sem že povedal, sem na test popeljal osem grafičnih kartic. Vsako njih bom posebej opisal v lastnem sestavku spodaj, skupaj z zavidljivo količino foto materiala :), tako da skrbi o suhoparnosti ni -- vseeno pa brez tega ne gre.

Tabela 1: Pripadnost čipom
Tržno ime	Izvedenka	Čip
Hercules 3D Prophet 9000 128 MB	ATi Radeon 9000	ATi RV250
ATi Radeon 9000 PRO OEM	ATi Radeon 9000 PRO	ATi RV250
Gigabyte Maya II R9700 PRO	ATi Radeon 9700 PRO	ATi R300
Gainward GF4 PowerPack Ultra 650/TV	nVidia Geforce4 Ti4200	nVidia NV25
Leadtek Winfast A250TD	nVidia Geforce4 Ti4400	nVidia NV25
Gainward GF4 PowerPack Ultra 750/XP	nVidia Geforce4 Ti4600	nVidia NV25
Inno3D Sis Xabre 400	SiS Xabre 400	SiS 334
Matrox Parhelia-512 OEM	Matrox Parhelia	Matrox G1000

Sedaj vam je najbrž jasno, kaj sem hotel v uvodu povedati z zvezo "pet procesorjev". Če slučajno še ne veste, se cele serije grafičnih kartic proizvajajo na istem tipu procesorja. Če vzamemo za primerjavo Athlon XP 1600+ ter 2100+: med njima strukturno ni razlike. Proizvajalec najprej naredi procesorje, nato jih loči po stabilnosti serije ter šele naknadno označi. Enak proces vidimo tudi pri grafičnih karticah: najkakovostnejši izdelki proizvodnega procesa najdejo prostor na najprestižnejših Ti4600 in tako po lestvici dolven vse do Ti4200. Kot bomo pa videli v nadaljevanju, se da tudi najšibkejšega Ti4200 z malo volje prepričati k delovanju na frekvencah Ti4600. Sicer vas pa čaka še ena tabela, stalnica mojih testov grafikulj, kjer primerjam osnovne lastnosti vsakega primerka, da boste lažje videli, s kakšnimi zverinami imamo opravka.

Tabela 2: Specifikacije kartic
Kartica	Hercules 3D Prophet 9000 128 MB	ATi Radeon 9000 PRO OEM	Gigabyte Maya II R9700 PRO	Gainward GF4 PowerPack Ultra 650/TV	Leadtek Winfast A250TD	Gainward GF4 PowerPack Ultra 750/XP	Inno3D Sis Xabre 400	Matrox Parhelia 512 OEM
Izvedenka	ATi Radeon 9000	ATi Radeon 9000 PRO	ATi Radeon 9700 PRO	nVidia Geforce4 Ti4200	nVidia Geforce4 Ti4400	nVidia Geforce4 Ti4600	SiS Xabre 400	Matrox Parhelia
Jedro	ATi RV250	ATi RV250	ATi R300	nVidia NV25	nVidia NV25	nVidia NV25	SiS 334	Matrox G1000
Tehnologija	0.15μ	0.15μ	0.15μ	0.15μ	0.15μ	0.15μ	0.15μ	0.15μ
Hitrost procesorja	250 MHz	275 MHz	325 MHz	250 MHz	275 MHz	300 MHz	250 MHz	200 MHz
Število cevovodov	4	4	8	4	4	4	4	4
Teksturnih enot na cevovod	1	1	1	2	2	2	2	4
Število različnih tekstur na prehod	6	6	16	4	4	4	4	4
Tip pomnilnika	128-bitni DDR	128-bitni DDR	256-bitni DDR	128-bitni DDR	128-bitni DDR	128-bitni DDR	128-bitni DDR	256-bitni DDR
Hitrost pomnilnika	400 MHz	550 MHz	620 MHz	514 MHz	550 MHz	650 MHz	500 MHz	500 MHz
Prepustnost pomnilnika	6.4 GB/s	8.8 GB/s	19.8 GB/s	8.2 GB/s	8,8 GB/s	10.4 GB/s	8.0 GB/s	16 GB/s
Količina pomnilnika	128 MB	64 MB	128 MB	64 MB	128 MB	128 MB	64 MB	128 MB
RAMDAC	2x 400 MHz	2x 400 MHz	2x 400 MHz	2x 350 MHz	2x 350 MHz	2x 350 MHz	2x 375 MHz	3x 400 MHz
Cena	31.080 SIT	31.520 SIT	118.200 SIT	46.050 SIT	74.640 SIT	119.795 SIT	22.440 SIT	111.480 SIT

Ni nam treba biti ravno geniji, da bi ugotovili, kam se premika trend proizvajanja grafičnih kartic. Proizvodni proces grafičnih kartic so proizvajalci dobesedno prisilili v 0.15-mikronsko tehnologijo, saj v 0.18-mikronski tehnologiji procesorjev več ne proizvajajo. Na korak naprej, 0.13-mikronsko tehnologijo, nas domnevno pripravlja nVidia, saj kani svojega NV30, čip, ob katerem naj bi tudi ATIjev R300 izgledal kot nizkokalorični jogurt, narediti v tej "velikosti", s popolno podporo DirectX 9 in 400 MHz jedrom. A pustimo sanje prihodnosti za kakšen drug članek. Nadalje opazimo, da se grafičnih kartic z 32 MB pomnilnika ne splača več kupovati, saj je postal segment kartic s 64 MB pomnilnika dosegljiv vsakemu računalničarju. V koš računalniške zgodovine je romal tudi Single Data Rate SDRAM pomnilnik ter 64-bitna širina cevovoda. Zanimivo je tudi dejstvo, da ima vsaka od grafikulj, ki sem jih podvrgel svojim premnogim testom, tudi vsaj dve RAMDAC vezji. Računalniške konfiguracije, sestavljene z več monitorji, postajajo vse bolj dostopne. No, med nas, plebejce, se je vrinila tudi podpora skupku grafičnih knjižnic DirectX 8. Nakup grafične kartice s podporo tej tehnologiji (strojno pospeševanje senčenja točk ter trikotnikov) se je pred pol leta zdel še rahlo nesmiseln, saj na trgu poleg 3D Marka 2001 dejansko ni bilo uporabne igre, na kateri bi kartica pridobila tako vizualno kot hitrostno. Danes se situacija spreminja, saj na trg prihaja vse večje število iger s podporo DX8. Je pa res, da titulo prevzema še neizdani DirectX 9. Radeon 9700 ter Matrox Parhelia sta, po besedah inženirjev teh dveh čipov, že tako napredni kartici, da bosta v celoti podpirali vse napredne funkcije, ki jih kani uvesti DX9 ob izidu, ki se bo zgodil nekje proti koncu leta. No, v tem primeru prihaja še do večje ironije: ob izidu DirectX 8.0 smo vsaj že imeli testirno aplikacijo (3D Mark 2001). Dejansko uporabnega programa ali igre, ki bi izkoriščal DX9, ne bo še nekaj časa. Po mnenju nekaterih se lahko za podporo DX9 v igrah obrišemo do božiča 2003 -- a mi še vedno čakamo Duke Nukem Forever... Raje opišimo vsako kartico posebej, poglejmo njene pozitivne ter negativne stvari, pakiranje in embalažo, dodatke, ceno, ipd.

Hercules 3D Prophet 9000 128 MB

ATi je, kot vemo, podjetje s "posebnimi" pogoji za redistribucijo grafičnih procesorjev. Imajo to grdo navado, da nas popolnoma prevzamejo s svojimi izjemnimi referenčnimi karticami (česar za nVidio velikokrat ne bi z-mogli reči). Še pomnite, prijatelji, Radeona 8500? No, izvirna referenčna kartica, ki jo je zgradil ATi, je imela vse, kar je morala najbolj zgledna grafikulja takratne dobe imeti -- 275 MHz jedro, 550 MHz pomnilnik priznanih proizvajalcev, podporo večim hkratnim prikazom slike na več zaslonih, ipd. Zadevo so poimenovali ATi Radeon 8500 Retail, jo zadegali v tipično ATIjevsko zlobnordečo šatuljo ter poslali na dobro pot do uspeha. Skladno s to potezo so tudi odprli trg proizvodnje kartic na ATIjevih GPUjih zunanjih proizvajalcev, tako kot je v navadi pri Nvidii. A, glej ga zlomka, večina proizvajalcev (med njimi tudi Hercules) je v svojo "retail" verzijo izdelka naspajkalo LE izvedenko čipa (250/500 MHz) ter jo prodajalo po bolj ugodni ceni. Zavladalo je splošno razširjeno mnenje: ako kupuješ ATI, kupi od ATIja samega. Žal je podjetje samo ugotovilo, da se jim to ne splača najbolj, saj imajo dosti več profita od direktne masovne prodaje GPUjev oem partnerjem. Ukinili so že distribuiranje lastnih kartic na Kitajsko. Sledita celotna Azija ter Evropa, kar pomeni, da bodo lahko ob izvirnikih uživali le še Kanadčani ter Ameri. Trikrat hura za ATi.

Nekateri imajo strašne težave z izbiro kartice, saj ne vedo, ali kupiti dražjega Radeona 8500 ali številčno nadmočnega Radeona 9000. Razliki sta dve. Prva je ta, da ima Radeon 8500 dve teksturirni enoti na cevovod, Radeon 9000 pa eno. Razlika vam mora biti več kot očitna, ATIjevim strokovnjakom pa trikrat plosk za zmedo ob oštevilčenju :). Naslednja razlika se skriva v poimenovanju: Radeon 8500 je izšel v treh izvedenah: R8500, R8500LE ter R8500LELE. R8500 se je kitil s hitrostjo 275/550 MHz, R8500LE z 250/500 MHz, R8500LELE pa z 225/500 MHz. Jahvu hvala najdemo Prophete v dveh različicah -- navadni R9000 z 250/400 MHz ter izboljšani R9000 PRO s 275/550 MHz. Iz tega sledi le eno dejstvo: Radeon 8500 definitivno je hitrejši od katerekoli izvedenke Radeona 9000, tako navadne kot profesionalne. A kaj nam to pomaga -- ATi je Radeone 8500 že umaknil iz prodajnih polic. Še trikrat plosk :).

Šibka, 250 MHz izvedenka obeh Radeonov 9000, temelječih na procesorju RV250, nosi 128 MB pomnilnika, ki tiktaka pri 400 MHz. Tipično modra oblika kartice ne skriva, da so se podnjo podpisali Herculesovi inženirji. Kot vse grafikulje na testu, ima dve RAMDAC vezji, ki tiktakata pri 400 MHz. VGA, DV-I ter TV out izhodi so že stalnica ter nam omogočajo navesitev skoraj poljubne kombinacije para izhodnih naprav (no, dveh TVjev ali dveh LCDjev ne moremo priključiti). Hynixov 5-nanosekundni (200 MHz, 400 MHz DDR) pomnilnik ni hlajen, a kljub temu kartica tudi ob največjih obremenitvah deluje brez kakršnih težav. Na procesor je prilepljen že tipični blueorbovski hladilnik, ki svoje delo opravi dobro. V prijetno oblikovani škatli ne najdemo nič dihjemajočega: zgoščenko z gonilniki, program PowerDVD za predvajanje filmov ter kup oglasnega materiala. Zmogljivosti kartice bom opisoval sproti med komentarji na grafe zmogljivosti kartic, tako da o tem tu ne izgubljajmo besed. Zanimivo je tudi dejstvo, da mi te kartice -- v nasprotju z ostalimi -- sploh ni uspelo naviti, navkljub priloženemu programu za navijanje. (Če si pa lammo. --ZliLektor) Namestitev oziroma odmestitev kateregakoli tweak programa ni pomagala. V PowerStripu sem drsnik hitrosti sicer lahko pomikal, a efekta, tako po "navitju" GPUja kot tudi pomnilnika ni bilo. Moja nesposobnost?

Kartico si lahko omislite v podjetju JAE d.o.o., kjer si jo lahko omislite za 31.080 SIT.

ATi Radeon 9000 PRO OEM

A čeprav namerava ATi prekiniti z dobavitvijo lastnih grafičnih kartic v Slovenijo, le-te lahko še vedno kupite. Na test sem dobil tisti pravi zeleni ATIjev original Radeona 9000 PRO, na katerem je sparjenega 64 MB pomnilnika. Kakšne so razlike med navadno in PRO različico? Samo in le v hitrosti pomnilnika ter centralne procesne enote. Pomnilnik dela namesto na 400 kar na 550 MHz, GPU pa na 275, za razliko od "neprofesionalnih" 250. Pomnilnik je, tipično za vse ATIjeve kartice, Hynixov, ki pa na tej kartici dosega zavidljiv dostopni čas 3.3 ns. Zakaj zavidljiv? Poglejte, hitrost pomnilnika kartice je normirana na 550 MHz DDR, kar v "prizemljenem" svetu znese frekvenčno dvakrat manj, torej 275 MHz. No, 3.3 ns čas pa po formuli zdrži frekvence vse do 300 MHz, torej 600 MHz DDR, kar bi samodejno pomenilo, da je kartica privržena navijanju, kar je tudi res. Končna frekvenca procesorja 300 MHz, pomnilnika pa kar visokih 640 MHz, kar je za popolnoma nehlajen pomnilnik pohvalno. Oblika kartice je -- ponavljam se -- tipično ATIjeva. Zelena barva, nehlajen Hynixov pomnilnik, povprečna velikost, pomnilniški moduli na obeh straneh PCBja ter VGA, DVI in televizijski izhod, preko katerih lahko priključimo do dve izhodni napravi. Tudi procesorski hladilnik ne preseneča, saj ga na Radeonih takega tipa srečujemo že leta. Kartica, ki sem jo dobil na test, je bila OEM -- tako je, nič kritiziranja slabe oblike škatle :). Dodatna oprema? Pretvornik DVI-VGA, ki omogoča priklop sekundarnega VGA ekrana, kabel SVideo-composite, preko katerga lahko priključimo televizor s kompozitnim "činč" vhodom, ter zgoščenka z gonilniki.

Kartico lahko odhitite kupiti v PC H.and, kjer vam jo rade volje prodajo za 31.520 SIT.

Gigabyte Maya II R9700 PRO

Tretja in hkrati zadnja od kartic, temelječih na ATIjevih procesorjih, je Gigabyteova Maya II 9700 PRO. Najlepša, najdražja, najbolj oškatlena™, najbolj seksi. Že ko sem kartico dobil na posojo, sem do nje čutil nekakšno strahospoštovanje, saj sem v rokah držal 130 tolarskih tisočakov vredno škatlo. Kartica temelji na procesorju ATi Radeon 9700, o tehnologijah, ki jih procesor prinaša, si lahko popolnoma vse preberte v odličnem Senitelovem članku, sicer pa samo povzetek: ATIjev R300 naj bi bil prvi grafični procesor, ki v celoti podpira Microsoftovo prihajajočo grafično knjižnico DirectX 9. Podpira Vertex Shader 2.0 ter Pixel Shader 2.0, Displacement Mapping (hudo atraktivno morfiranje objektov), uvaja podporo računanju s plavajočo vejico in tako dalje. Če k tej računici prištejemo še 256-bitno pomnilniško vodilo ter 310 megaherčni DDR pomnilnik uvidimo, da imamo v rokah zverino, ki zna na sekundo po pomnilniku prenesti 19.8 GB podatkov, kar je skoraj dvakrat več od Geforce4 Ti4600! Pomnilnika je na kartici 128 MB, kar se za tak izdelek spodobi, procesor pa tiktaka pri 325 MHz. Seveda je ta kombinacija tako požrešna z elektriko, da ji je AGP standard ne uspe več dovajati zadostno količino. V te namene boste na kartici našli priključek za dodatno napajanje, ki ga vključimo v Molex od napajalnika (tisti veliki konektor, ki napaja diske ter CD-ROMe).

A to je skupno vsem karticam, ki nosijo ime R9700 PRO. Kaj ponuja Gigabyteova? V veliki, lepo oblikovani ter dvojno pakirani škatli sem uzrl eno najlepše oblikovanih kartic doslej. PCB rdeče barve, kombiniran z zlato obarvanimi hladilniki, ki opravljajo svoje delo zadovoljivo. Pomnilnik, prispajkan na kartico, je pakiran v načinu BGA, s čimer je začela nVidia pri modelu Ti4400. Tako pakiranje omogoči bolj učinkovito hlajenje čipa ter manjšo porabo elektrike. Moduli na kartici so Samsungovi, z deklariranim dostopnim časom 2.8 nanosekunde, kar bi moralo zagotoviti udobno delovanje pri enormnih 700 MHz. Izhodi na kartici so postali že standardni, saj najdemo VGA, DVI ter S-Video priključke, sparjene z dvema 400 MHz RAMDAC vezjema. Seveda sem kartico poskusil tudi naviti ter prišel do kar zglednih rezultatov: procesor se mi je pustil pospešiti do 350 MHz, pomnilnik pa ni izneveril svojega napisa ter zavrnil sodelovanje pri 702 MHz. Deklaracije na čipih ne lažejo :).

V paketu dobimo nemalo materiala: poleg obveznih kablov DVI-VGA ter SVideo-composite, namenjenih olajšanju priklapljanja izhodnih enot, najdemo v šatulji še tiskana navodila, zgoščenko z gonilniki ter program za predvajanje DVDjev PowerDVD. Pa igrice? Heavy Metal F.A.K.K., Rune, Motocross Madness 2 ter Oni. Ure in ure zabave... :)

Cena? 118.200 SIT, in to v podjetju JAE d.o.o..

Gainward GF4 PowerPack Ultra 650/TV

Pojdimo na izdelke, ki na čipu nosijo nVidiino ime. Ko je nVidia izdala NV25, se je že vnaprej vedelo, da bodo kartice s tem procesorjem prodajna uspešnica, saj so specifikacije slednjih pravi magnet za vse potencialne kupce novih računal. To se je tudi zgodilo. Tri serije kartic na nVidiinem NV25 -- GF4 Ti4200, Ti4400 ter Ti4600 -- se med seboj niso razlikovale bogve kaj. Po nVidiinih željah jo je najbolj skupil najcenejši Ti4200, saj se na referenčni kartici, za razliko od hitrejših dveh modelov, ni nahajal BGA pomnilnik. Razlika se kaže tudi v količini pomnilnika, saj ga je referenčni Ti4200 imel le 64 MB. To se je izkazalo za eno lepših poslovnih potez nVidie. Tisti s preveč denarja so kupili Ti4600, oni ki so hoteli zastrašujoče performanse, a jim je bilo navijanje bolj tuje, so kupili Ti4400, navadnim smrtnikom je pa ostal Ti4200, ki se je lahko z malo truda brez težav kosal z obema močnejšima bratcoma. Hkrati kar težko dojamemo, da je od izida Geforce4 Ti serije proizvodov minilo že pol leta. Namreč vsi, ki poznate nVidio veste, da podjetje dobesedno forsira menjavo generacij kartic na vsakih 6 mesecev. Uporabniki smo potihem pričakovali Geforce5 (domnevno imenovani DreamForce), a hkrati zaradi neverjetne molčečnosti nVidie vedeli, da bo do tega kaj težko prišlo. A nVidia ni mirovala, saj je izdala "prenovljen" paket Geforce4 Ti serije, ki uvaja podporo AGP 8x. Nvidia sita, uporabniki celi, preprodajalci si pa pulijo lase. Bodi dosti filozofiranja. Kaj nam ponuja kartica?

Je popolnoma tipična kartica, ki se od priporočene specifikacije ne razlikuje kaj dosti. Procesor tiktaka z 250 MHz, pomnilnik na 513 MHz DDR, kar daje kartici možnost v sekundi po pomnilniku prenesti kar 8.2 GB. O vgrajenih tehnologijah, ki naredijo GF4 Ti kartice to, kar so, sem se razpisal že davnega aprila, zato je za vse neznalce na tem področju branje zaželeno. Tudi količina pomnilnika je tipična za Ti4200 kartico, saj znaša 64 MB. Gainwardova kartica je seksi roza barve z ujemajočimi se hladilnimi rebri na pomnilniku ter procesorju. Sama po sebi ni nič posebnega. Procesor hladi mali roza hladilnik, ki spomninja na Blue Orba, pomnilnik pa izmenjevalne površinice, ki v celoti ne prekrijejo celotnega pomnilniškega čipa. Zakaj se je Gainward odločil za tako potezo, meni ni jasno, a poteza zagotovo ni pametna. Za prikaz slike na zaslonu skrbita dva 400 MHz RAMDACa, ki jo zmoreta prikazati še na tako visoki ločljivosti. Izhodi so tipični in videni že pri vseh zgoraj opisanih karticah: DVI, VGA ter S-Video.

Oblika šatulje je tipična Gainwardova. Na njej je naslikan nek zadrogirani zluknjani nabildani psihopat, nato sledi obvezna zlata značka, ki nakazuje, da gre za "Golden Sample" serijo, a vseeno po neki čudni metodi celota izgleda nenavadno všečno :). V škatli dobimo le najnujejše pripomočke: pretvornik DVI-VGA ter SVideo-Composite, kratka navodila, zgoščenko z gonilniki ter program WinDVD.

Seveda vas zanima tudi, kako hvaležno se kartica navija. Bil sem izjemno prijetno presenečen, saj sem GPU navil iz 250 na 300 MHz, pomnilnik pa iz 513 na 620, kar že skoraj dohiti specifikacije cenovno bistveno manj ugodnega Geforce4 Ti4600! Seveda je to logično, saj na kartici najdemo EltronTechov 3,3 ns pomnilnik, ki zagotavlja delovanje na 600 MHz DDR. A grenak priokus zaradi nepopolne pokritosti pomnilniškega modula z izmenjevalno površino ostaja, saj sem prepričan, da bi se z dvema milimetroma širšim heatsinkom za pomnilnik dalo iz kartice iztisniti še kakšen megaherc...(Freak. --Zloba)

A vedite, kartice nikakor ne smete zamešati z Utra 650/XP izvedenko, ki tudi temelji na Ti4200 procesorju. Le-ta ima namreč počasnejši pomnilnik (440 MHz, 4 nanosekunde) ter 128 MB pomnilnika.

Za kartico boste odšteli 46.050 SIT, in to v podjetju PC H.And iz Trzina.

Leadtek Winfast A250TD

O tej kartici sem imel že veliko napisati v svojem testu, tako da ne bomo izgubljali odvečnih besed. Procesor deluje pri 275 MHz, pomnilnik pri 550 MHz DDR, kar je enako kot pri polnem Radeonu 8500 ter Radeonu 9000 PRO. 128-bitno vodilo, frekvenca pomnilnika 550 MHz DDR, 4 cevovodi ter 2 teksturni enoti na cevovod zagotovijo maksimalno pasovno širino 8,8 GB v sekundi. Pomnilnik je pakiran v načinu BGA, kar mu zmanjša velikost, poveča učinkovitost prenosa toplote ter posledično zagotovi višje končne frekvence. Na kartici bomo našli Samsungov pomnilnik, ki je deklariran pri 3.6 ns, kar znese točno 275 MHz oziroma 550 MHz DDR. Leadtekova kartica je, vsaj po mojem mnenju, ena najbolj atraktivno ter učinkovito hlajenih grafikulj na trgu. Iz obeh strani jo v sendvič stisneta dve kovinski plošči, ki pokrijeta tako GPU kot vse pomnilniške module, dva ventilatorja pa poskrbita za ustrezno odvajanje odvečne toplote. Ventilatorja sta tudi protiprašno zaščitena, kar daje celotnemu vtisu zelo pozitivno vrednost. Izhodi so, kot sem povedal že štirikrat, tipični. DVI, VGA ter S-Video izhod, priključeni na dve 400 MHz RAMDAC vezji, preko katerih bomo lahko priključili skoraj katero koli kombinacijo dveh izhodnih naprav.

Pakiranje, pravite? Tipično Leadtekovo. V dokaj zgledno ter dolgočasno oblikovano srednje-veliko škatlo vijolčne barve so Leadtekovci poleg grafične kartice zadegali še potrebne preključitvene kable, navodila za uporabo, zgoščenko z gonilniki ter znano igrico DroneZ, ki mnogim hardverskim stranem služi kot program za merjenje hitrosti grafične kartice. Naključje? ;)

Kartico sem iz originalnih 275/550 navil na zglednih 300/690 MHz. A kar je tu zanimivo, so končne hitrosti pomnilnikov te ter Gainwardove Ti4200 kartice. Če ste brali pozorno, ste videli, da ima Gainwardov primerek 3.3 ns pomnilnik, Leadtekov pa 3,6. Vseeno pa Leadtekova kartica dosega višje hitrosti pomnilnika, in to kar 70 MHz več od Ti4200. Tukaj sta glavnino navitja predstavljala dva faktorja: BGA pakiranje pomnilnika ter neprimerno boljši hladilni sistem. Leadtekovim inženirjem gre za oblikovanje res vsa hvala.

Če si kartice neizmerno želite, brž v JAE d.o.o., kjer boste zanjo pljunili 74.640 SIT.

Gainward GF4 PowerPack Ultra 750/XP

Pa smo se prebili do zadnje iz družine Geforce4 Ti, ki nosi najvišjo ceno, opremljenost, frekvenco pomnilnika ter GPUja. Hitrost procesorja na kartici znaša kar zajetnih 300 MHz, pomnilnik pa svojo tlako goni pri 325 MHz oziroma 650 MHz DDR, kjer lahko v sekudni po pomnilniku pretoči 10.4 GB podatkov. Ima 128 megabajtov pomnilnika, po specifikacijah se pa od Ti4400 razlikuje samo in le v hitrosti pomnilnika ter procesorja. Ravno zaradi tega so morali marketingarji skovati strategijo, kako s cenovno neenakovrednim Ti4600 najti tržno nišo, ki bo uspela.

Kartica na prvi pogled ni precej različna od referenčnega Ti4600 dizajna. Je precejšnje velikosti, ima velike kondenzatorje za stabilizacijo elektrike, tipično oblikovan hladilnik za procesor ter zajetne pomnilniške hladilnike, ki za razliko od Gainwardove Ti4200 pokrivajo celotno površino pomnilniških modulov. Prva razlika, ki jo opazimo (poleg nesramno vpadljive roza barve tiskanega vezja ter enako obarvanih hladilnikov :)), je v izhodih na kartici. Namesto standardnega nabora izhodov (VGA, DVI ter S-Video), na kartici najdemo 2x DVI ter S-Video, kar nam omogoča, da na kartico priključimo res vse kombinacije izhodnih naprav. Pri vseh zgoraj opisanih karticah namreč priklop dveh LCD zaslonov preko DVI izhoda ni bil mogoč.

Pomnilnik, ki je prispajkan na tiskano vezje, je Samsungov, deklariran pri 2.8 nanosekundah, kar bi kartici moralo zagotoviti delovanje pomnilnika pri 715 MHz. Zanimivo, ko sem kartico navijal, sem dosegel najvišjo stabilno frekvenco ravno 715 MHz, medtem ko sem GPU lahko navil do 330 MHz.

Zgoraj sem omenil, da je moral Gainward najti tržno nišo ter da je moral pri kartici ponuditi nekaj tako privlačnega, da bi bila vredna teh težko prisluženih soldov. Prva posebnost, ki sem jo omenil v zgornjem odstavku, je ta, da ima Ultra 750/XP dva DVI izhoda. Ostale posebnosti se skrivajo v škatli sami. Poleg dveh pretvornikov DVI-VGA ter obveznega kabla SVideo-Composite, najdemo v paketu še pravi pravcati FireWire (i.Link oz IEEE1394) kontroler na PCI kartici, skupaj s kablom. Gainwardov razlog v tej potezi naj bi se skrival v "naprednem zajemanju videa". Če ima kartica že VIVO modul, preko katerega lahko zajemamo sliko, zakaj ne bi mogli tega storiti še z digitalnimi videoposnetki? :) A vseeno se mi zdi ideja malce neposrečena. Kdor si bo doma lastil več kot 200.000 SIT vredno digitalno kamero z FireWire izhodom, bo pa že dal tistih deset jurjev za PCI kontroler, če ga že nima vgrajenega na plošči oziroma če ga ni dobil ob nakupu SoundBlaster Audigyja. A če je to njihova volja, kdo sem jaz, da bi jim oporekal?

V paketu se najdejo še navodila za uporabo kartice ter kontrolerja, zgoščenka z gonilniki, igrica Serious Sam podjetja CroTeam ter program za predvajanje DVDjev WinDVD.

Kartico si lahko privoščite za 119.795 SIT SIT v podjetju PC H.and v Trzinu.

Inno3D Sis Xabre 400

Ja, hobi testerja grafičnih kartic zna biti včasih tudi zoprna zadeva, saj po šestih popolnoma zglednih grafikuljah naletiš na kartico, ki te bo pustila slabe volje še naslednje tri dni, navkljub rednemu pitju kave z vmešanim zdrobljenim valijem. Preden pa začnem pisati o kartici, opišimo tehnologije, ki jih SiS Xabre 400 prinaša, saj je to edini od čipov, katerega tehnologij nismo opisali še v nobenem članku.

SiS pred Xabreom ni predstavil novega čipa vse od modela SiS 315 dalje, tako da je bil to za podjetje kar velik korak. Začelo se je šušljati o novemu procesorju s podporo DirectX 8.1, nato so prišle uradne napovedi, razdelitev kartic na tri podkategorije (Xabre 400, Xabre 200, Xabre 80) ter končna izdaja kartice. Model Xabre 400 je od vseh najmočnejši. Za razliko od analogije Geforce4 Ti4200/4400/4600 so med modeli Xabre 80/200/400 večje razlike, saj ima model 80 je 64-bitno pasovno širino, za razliko od modela 400 ter 200, ki imata 128-bitni DDR cevovod. Kartica deluje pri zglednih 250/500 MHz, kar se lahko primerja z Geforceom 4 Ti4200. Čip za komunikacijo s pomnilnikom uporablja štiri cevovode, na vsakega pa prideta dve enoti za teksturiranje, kar je spet primerljivo s serijo Geforce4 Ti. Nadalje Xabre 400 vsebuje podporo strojnemu osenčevanju točk (Pixel Shader enota), ki je na papirju enakovredna Geforceovi, saj podpira različico 1.3. Tudi varčevanje s pomnilniško pasovno širino je bila stvar, na katero so SiSovi inženirji mislili. Tehnologija, ki jo pri SiSu imenujejo "Frictionless Memory Control", ki naj bi bila konkurenčna nVidiini rešitvi. Če prištejemo še podporo standardu AGP 8x ter možnost prikazovanja dveh slik preko dveh 375 MHz RAMDAC vezij, bi lahko kaj kmalu rekli, da je Xabre s svojim čipom zagrozil. A ni.

Zadeva, ki zna motiti, je ta, da Xabre nima podpore za strojno osenčevanje trikotnikov, Vertex Shading. Sedaj se najbrž praskate po glavi in sprašujete, kako lahko potem taka kartica brez težav zažene Nature test v 3D Marku 2001. Hja, v primeru, če grafična kartica nima podpore osenčevanju trikotnikov, to breme nase prevzame centralni procesor. SiS se je za to potezo odločil zaradi končne cene čipa ter števila tranzistorjev. Pomnite, Xabre ni nikoli bil mišljen kot neposreden konkurent nVidiinim izdelkom, čeravno bi nas lahko specifikacije na papirju povedle v to razmišljanje. Xabre je mišljen kot GPU za nizkorproračunske grafične kartice in tega ne skriva. Škoda je tudi to, da znajo aplikacije zaradi nepodpore Vertex Shadingu prepoznati Xabre kot procesor, ki ne podpira DirectX 8, kar se zna odraziti v nepopolnem delovanju igre. Škoda je tudi, da SiSovci niso spisali lastne podpore programskemu Vertex Shadingu v gonilnikih. Takisto Xabre 400 ne uvaja kakšne nove metode celozaslonskega mehčanja robov: možnosti sta le dve -- FSAA 2x ter FSAA 4x, kar smo lahko uporabili že na prastarih Geforce2 MX.

Kartica -- kot že rečeno -- deluje pri 250/500 MHz. Ima 64 MB DDR pomnilnika, ki podatke prenaša po 128-bitni podatkovni avtocesti, in to čez štiri cevovode, s po dvema teksturirnima enotama na cevovod. Xabre lahko, skladno s podatki, na sekundo prenese celih osem gigabajtov podatkov po svojem pomnilniku. Na prvi pogled zapeljivo kartico črne barve je naredilo podjetje Inno3D. Pomnilnik na kartici je Hynixov, s 4-ns dostopnim časom, kar mu zagotavlja delovanje pri 250 MHz / 500 MHz DDR. Pomnilnik sploh ni hlajen, na GPUju pa domuje majhen ventilatorček enake barve kot kartica. Zaradi dveh RAMDAC vezij imamo na kartici -- o'standard --tri izhode: DVI, VGA ter S-Video, na katere lahko priključimo dve poljubni izhodni napravi.

Glede navijanja mi je kartica povzročala kar nekaj sivih las. GPU se enostavno ni pustil naviti, tako preko gonilnikov kot tudi preko programa PowerStrip. Pobrskal sem po internetu ter ugotovil, da so tudi drugi testerji imeli težave z navitjem, a ne vedeli, v čem naj bi bila težava. Drsnik že pusti dvigniti frekvenco nad 250 MHz, a se performanse kartice sploh ne zvišajo. No, vsaj pomnilnik se mi je pustil naviti, a le za minimalnih 40 MHz zaradi nehlajenih pomnilniških čipov. Naslednja moteča zadeva je slika. Enostavno mi ni jasno, kako je lahko kartica s 375 MHz RAMDACom zmožna prikazati sliko pri ločljivosti 1280x1024 le pri 85 Hz! Spet sem mislil, da je napaka na moji strani, a je to dokumentirana največja osveževalna frekvenca za to ločljivost. Da ne govorimo o nekakovostni ter zrnati sliki...

V škali najdemo standardni paket dodatkov, značilen za kartice tega cenovnega razreda: pretvornika DVI-VGA ter SVideo-Composite, zgoščenko z gonilniki, navodila ter Intervideov program za predvajanje filmov, WinDVD. Samo še Parhelio opišemo, potem pa benchmarki! :)

Kartico lahko kupite za 22.440 SIT v podjetju Mlacom d.o.o. v Ljubljani

Matrox Parhelia 512 OEM

Izjemno dobro zastavljena, a precej slabo izpeljana. Tako mnenje velja za kartico, ki je pred svojim izidom povzročila pravi mali pomp na svetovni računalniški sceni. A temu žal ni tako. Kartica, grajena v 0.15-mikronski tehnologiji ter iz kar 80 milijonov tranzistorjev, je enostavno prepočasna, da bi zahtevnim igričarjem upravičila svojo visoko ceno. Da, nad njenimi specifikacijami se lahko le čudimo. Kartica ima 256-bitno pomnilniško vodilo, procesor tiktaka pri 200, pomnilnik pa pri 500 MHz. Ima štiri cevovode in kar štiri teksturirne enote na cevovod, kar jo naredi edino kartico, ki omogoča tako imenovano "pravo štirikratno teksturiranje". Glede na hitrost pomnilnika lahko kartica prenese kar do 16 GB podatkov na sekundo po pomnilniku, kar jo postavi tik ob bok Radeonu 9700, tudi po količini pomnilnika, ki znaša 128 MB. Obstaja pa tudi močnejša različica Parhelie, ki jo lahko dobimo samo v škatlastem pakiranju. V tej izvedenki kartica deluje pri 220/550 MHz. Očitno nam postane dejstvo, da Parhelia ni bila namenjena za finančno omejene kupce, marveč cilja na grafične profesionalce ter igričarje. No, igralci te grafične kartice ravno zaradi njene počasnosti niso toplo sprejeli, a vseeno Matrox ne misli vreči puške v koruzo. Prva osvežitev, ki jo lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti, je Parhelia s kar 256 megabajti pomnilnika, ki naj bi opremjala profesionalne grafične studie. Ima pa podjetje v delu že naslednico Parhelie, imenovano Parhelia 2. O njej trenutno ni znanega še precej, a obljube se kar vrstijo. Ne pustimo se voditi za povodec.

Vsi, ki bi si radi prebrali, kaj Parhelia zmore ter ponuja, si hitro preberite Senitelov članek o tej temi, saj se o tehnologijah za kartico tukaj ne bom poglabljal. Na kratko - kartica po besedah Matroxa podpira DirectX 9.0 (v resnici ga ne -- berite Senitelov članek), lahko prikazuje in računa z barvami v 30-bitnem spektru (10 bitov na kanal), vgrajen ima algoritem za 16-kratno mehčanje robov, ima 3 400 MHz RAMDAC vezja (dve v procesorju in eno zunanje), na katera lahko priključimo kar tri izhodne naprave, in tako naprej.

Zakaj je Parhelia potem tako počasna? Razlogov je več. Prvo dejstvo je, da je sama frekvenčna hitrost Parhelie, tako njenega procesorja kot pomnilnika, prenizka za direktno konkuriranje z grafikuljami istega cenovnega razreda, torej Radeonom 9700 ter GF4 Ti4600. Tudi gonilniki so bili za kartico napisani na sveže, kar se lahko odraža v nižjih performansah. Največji udarec pa Parhelia prejme z dejstvom, da v procesorju ni vgrajenih tehnologij za optimizacijo pomnilniške pasovne širine. Nič tehnologij v stilu Geforceove LMA 2 ali vsaj Kyrove TBR. Tako kartica po pomnilniku prenaša informacije o vseh poligonih, pa če so le-ti na končni sliki vidni ali ne. Roko dam v ogenj, da bi Parhelia z vgrajeno tehnologijo, ki bi optimizirala prenos podatkov po pomnilniku, pridobila minimalno 30% na svojih zmogljivostih. A pustimo sedaj predvidevanja.

Še ena stvar, ki je v mojih očeh izničila ugled Matroxa: v preteklosti so ljudje kupovali grafične kartice podjetja zaradi izjemno robustnih ter stabilnih gonilnikov in izjemno lepe prikazane slike. Tudi tu se je moralo zalomiti. Kot si lahko preberete na tej strani, in še na nekaj povezanih podstraneh, prikaže Parhelia, ob prikazovanju svetle slike v 3D načinu, bledo senco, ki na prvi pogled izgleda kot težava z osveževanjem. Napaka naj bi bila hardverska ter naj bi se pojavila na popolnoma vseh do sedaj izdanih Parheliah. Zadevo sem opazil tudi jaz, a sem mislil, da je bila napaka na moji strani. Težava je popolnoma strojne narave ter ni rešljiva s prepisom BIOSa ali kakršnim koli drugim posegom programske narave, vsaj tako se šušlja. A pred nekaj dnevi so izšli gonilniki 1.02, ki so težavo s senco odpravili skoraj v celoti. Anomalije naj bi še vedno bile prisotna, a komaj vidne. Žal novih gonilnikov nisem preizkusil osebno, ker so izšli ravno pred nekaj dnevi. Matrox je že priznal napako -- popolnoma odpravljena naj bi bila v prenovljeni reviziji čipa. Fuj fej, Matrox.

Kartica je tipične zelene barve, povprečne velikosti. V sredini opazimo bolj slabo hlajen GPU, okoli njega pa zanimivo postavljenih 8 pomnilniških modulov po 16 MB podjetja Infineon. Pomnilniški moduli niso hlajeni, kar se mi zdi za kartico takega cenovnega ranga že rahlo nesprejemljivo. Hitrost pomilnika je nominirana 600 MHz, z latenco 3.3 ns. Na kartici najdemo dva DVI izhoda, na katera lahko priključimo razdelilec, ki nam v končni fazi omogoča priklop treh poljubnih izhodnih naprav. Poleg ustreznih kablov ter pretvornikov dobimo v paketu le še zgoščenko z gonilniki. Zadeva je pač OEM :).

Kartico nam je na test posodilo podjetje JAE d.o.o., ki jo prodaja za 111.480 SIT.

Testno računalo

Računalnik, na katerem sem testiral vseh 8 grafičnih kartic, temelji na osnovni plošči EPoX 8KHA+, na kateri udriha takte AMDjev Athlon XP 1600+. Pomnilnika je 256 MB PC3200, ki je na plošči delal pri 133 MHz, a z vsemi nastavitvami v BIOSu nastavljenimi na najhitrejšo vrednost. Na 120 GB Western Digitalovem trdem disku z 8 MB predpomnilnika je bil sveže nameščen operacijski sistem Windows XP. Verzija gonilnikov za grafično kartico je bila najnovejša stabilna, na voljo za vunpoteg iz domače strani proizvajalca čipa. Vse skupaj je napajal Antecov 430 W TruePower napajalnik. Še po točkah:

• AMD Athlon XP 1600+ - procesor
• 256 MB Samsung PC3200 DDR RAM, CAS2, Turbo settings - pomnilnik
• EPoX 8KHA+, VIA KT266A - osnovna plošča
• 120 GB Western Digital 120 GB 8 MB - trdi disk
• Windows XP Professional - operacijski sistem
• nVidia Detonator 40.41 - gonilnik za nVidiine grafikulje
• ATi Catalyst 02.3 6.13.10.6166 - gonilnik za ATIjeve grafične kartice
• Xabre Driver 3.05 - gonilnik za SiS Xabre
• Parhelia Driver 1.01.00 - gonilnik za Matrox Parhelio

Kako sem testiral?

Ker sem medsebojno primerjal same kartice, ki podpirajo DirectX 8.0, sem moral shemo testirnih programov temu ustrezno prirediti. V vseh programih ter igrah sem testiral na eni sami barvni globini (32 bpp) ter na dveh ločljivostih -- povprečni igralni (1024x768) ter visoki zahtevni (1600x1200). Testirati je bilo treba tudi na dveh grafičnih platformah, tako da so štirje od osmih programov, v katerih sem testiral, narejeni na DirectX, drugi štirje pa na OpenGL podlagi. Vsak test sem ponovil trikrat, ločeno, in zapisal najboljši rezultat. Vnaprejšnje opozorilo: Naj vam razlike ene do dveh sličic na sekundo ne dajo misliti, da je kartica dejansko hitrejša! V obzir vzemite vse rezultate vseh testov.

• 3D Mark 2001 SE Build 330 (DirectX) - Standardni program, kar se tiče merjenja hitrosti grafičnih kartic. Popolnoma vsak, ki bo hotel izmeriti hitrost delovanja svoje kartice, bo uporabil ta program. Mark-o-manija se je razširila že do take meje, da lahko brez težav dobimo gonilnike, ki so optimizirani za ta program. Test tega programa sem zagnal v standardnih pogojih (default benchmark), nato sem zamenjal ločljivost na 1600x1200 ter ponovil test pod enako zahtevnostjo izrisovanja.
• CodeCreatures Benchmark Pro (DirectX) - Grafično izjemno zahteven program, ki bo vašo kartico prignal do maksimuma. Za delovanje je priporočljivo imeti kar 512 MB pomnilnika. Število poligonov v sekundi zna ob izrisovanju narasti tudi to pol milijona. Če to skombiniramo še z dejstvom, da zadeva za izris nujno potrebuje Pixel ter Vertex Shaderje, potem imamo na dlani aplikacijo, ki nam bo povedala, kakšno stopnjo pošastnosti naša grafikulja premore. Pri testu ne moremo izbirati stopnje izrisovanja detajlov, le ločljivost. Testiral sem pri 1024x768 ter 1600x1200.
• Commanche 4 (DirectX) - Igrica. Lepa. Podpira funkcije DirectX 8. Jih dejansko izkorišča. Ima opcijo merjenja hitrosti izrisa. Kaj hočete več :)? Pri testiranju tudi tu ne moremo izbrati stopnje detajlov, saj jo program izbere kar na lastno pest, kar bi se lahko odrazilo v tem, da rezultati ne bi bili merodajni ter med seboj primerljivi. Sem pa pri vsaki grafični opazil, da je stopnja detajlov, ki jo je igrica nastavila za svoje delovanje, bila povsod enaka (vse nastavitve na High).
• Unreal Tournament 2003 (DirectX) - Novoizdana igrica, ki s svojim grafičnim pogonom spodbuja izločanje ptialina iz ustreznih žlez. Pri testiranju sem zagnal test Botmatch - Anubis, ki je trajal 77 sekund, na ločljivostih 1024x768 ter 1600x1200. Ker je tu prišlo do največjih odstopanj pri hitrosti izrisovanja, sem vsak test pognal kar petkrat ter v tabelo izpisal najboljši rezultat.
• Quake III: Arena (OpenGL) - Stara mama igric, katero še vedno z veseljem uporabimo kot referenco za primerjavo hitrosti grafičnih kartic. Legendarni Time Demo, katerega sem osebno pognal že vsaj tisočkrat. Pognal sem ga v ločljivostih 1024x768 ter 1600x1200, z vsemi nastavitvami nastavljenimi na največjo obremenitev kartice (32 bpp textures, trilinear filtering, max texture size,...).
• Star Wars: Jedi Knight 2 (OpenGL) - Novejša igrica, ki pogon Quakea III prinese do najvišje točke, kar se pozna v hitrosti izrisovanja. Tudi pri tem testu sem vse nastavitve nastavil na največjo možno obremenitev, a se je, kot boste videli v nadaljevanju testa, izkazalo, da preveč procesorskega časa pobere kar igrica sama.
• Vulpine GL Mark (OpenGL) - De facto standard program, ki ga uporabimo, ko hočemo izmeriti hitrosti izrisa OpenGL ukazov. Uporabljene so bile najbolj zahtevne še možne nastavitve. Pri dveh ločljivostih - 1024x768 ter 1600x1200.
• Serious Sam II (OpenGL) - Igrica, ki jo imajo rade ne-nVidia grafične kartice. Blestela je pod Kyrom, blesti pod ATIjevimi proizvodi. Zna dokazati, da je pametno pisanje grafičnih pogonov vredno več kot preskok generacije grafičnih procesorjev. Tudi pri tem testu sem popolnoma vse nastavitve nastavil na največjo možno vrednost, testiral pa pri 1024x768 ter 1600x1200. Rezultat, ki sem ga vpisal v tabelo, je bil tisti, ki ni upošteval nenadnih skokov (peak figure) hitrosti izrisa.

Osem programov. Štiri DirectX, štiri OpenGL. Bojte se. 

Testiranje

Testi	3DM 2001SE		GL Mark		CC BM Pro		SSam 2		Comm 4		UT 2003		SW: JK 2		Q3: Arena
Ločljivost	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
R9000 128 MB	6700	3994	56,3	25,3	14,4	8,4	78,2	37,3	29,6	22,6	53,2	28,0	76,8	51,6	131,8	59,7
R9000 PRO	7261	4649	60,6	30,4	15,4	6,9	85,7	40,1	29,6	18,8	63,0	31,8	70,4	52,9	155,5	71,7
R9700 PRO	11320	9117	61,0	50,1	37,5	23,5	137,0	102,0	34,7	34,6	60,6	59,7	76,4	76,2	182,9	157,8
GF4 Ti4200	9846	6603	72,3	39,5	20,1	8,6	57	25,1	34,2	30,3	65,8	45,8	75,6	73,4	183,4	112,7
GF4 Ti4400	10192	6973	74,0	42,4	26,5	16,8	61,9	27,4	34,2	32,4	65,8	49,0	75,1	74,3	186,9	121,7
GF4 Ti4600	10588	7543	76,1	45,1	28,6	18,2	67,4	29,9	34,2	33,0	66,9	53,2	75,3	74,8	189,8	132,5
Xabre 400	6545	3545	44,4	25,5	9,3	3,5	73,9	26,1	28,5	9,7	43,4	35,1	69,8	67,1	154,8	74,1
Parhelia 128 MB	7069	4217	/	/	17,1	9,9	67,3	44,2	29,3	23,0	61,7	37,0	53,4	45,1	131,9	61,5
11024x768 21600x1200

Ker sem testiral na procesorju AMD Athlon XP 1600+, je popolnoma logično, da procesor ne dohiteva boljših ter dražjih kartic. Vzemite to dejstvo ob pregledovanju rezultatov v zakup.

3D Mark 2001: Titulo hitrostnega prvaka v 3D Marku 2001 prevzame, logično, ATIjev Radeon 9700 PRO, zaradi ogromne prepustnosti pomnilnika ter hitrega pomnilnika in procesorja. Kmalu za njim sledijo Ti4600, Ti4200 ter Ti4400, nato pa sledi velik presledek, dolg kar 3000 točk. Nato se spet hitro ena za drugo zvrstijo Radeon 9000 PRO, Matroxova Parhelia, Radeon 9000 ter, kot zadnji, Inno3Djev Xabre 400. Lepo se vidi majhna, a opazna razlika med vsemi Geforcei 4, ki se zvrstijo v rangu 900 3D Mark točk, kar je posledica počasnejšega centralnega procesorja. Parhelia se je uvrstila tako nizko zaradi slabih (bolje rečeno nikakršnih) optimizacijskih algoritmov za prepustnost pomnilnika ter zaradi relativno počasnega GPUja ter pomnilnika. Xabre je logično zadnji, saj ima 64 MB 500 MHz pomnilnika. Z dvokratno vrednostjo bi znal prehiteti Herculesovega Radeona 9000 z 128 MB pomnilnika.

Ko zvišamo ločljivost na 1600x1200, ostane Radeon 9700 na vrhu, kar je logično. Vidi se tudi, da pri višjih ločljivostih visoka prepustnost pomnilnika pripomore, saj se je prepad med Ti4600 ter R9700 povišal iz prvotnih 750 točk na 1600. Pokaže se tudi, da visoka količina pomnilnika pri višjih ločljivostih pripomore k hitrejšemu izrisovanju. Parhelia s svojimi 4217 točkami še vedno globoko razočara, Xabre je zaradi 64 MB pomnilnika še z večjo razliko na zadnjem mestu, lepo pa preseneti Radeon 9000 128 MB, kateremu da večja količina pomnilnika malo kril, tako da kartica doseže skoraj 4000 točk. Zanimivo bi bilo videti Radeona 9000 PRO s 128 MB pomnilnika, a ga žal v času testiranja v naši državi še ni bilo na voljo.

CodeCreatures Benchmark Pro: Ko sem zagnal test ter videl rezultate, sem se lahko le nasmehnil. CodeCreatures Benchmark Pro je, pa recite kar želite, najzahtevnejši program za testiranje hitrosti grafičnih kartic. Med izrisovanjem narave zna število izrisanih poligonov v sekundi narasti tudi do pol milijona, tako da lahko na kolena spravi na papirju še tako zmogljivo grafikuljo. Nekatere bolj, druge manj :). To je edini test, v katerem Radeon 9700 pokaže prav vse svoje zobe in namaha Ti4600 kar za 13 sličic v sekundi. Če še niste pozabili, ima Radeon 9700 kar dvakrat večjo pomnilniško prepustnost od Ti4600. Kmalu za Ti4600 sledi Ti4400, ker je, kot že povedano, razlika med karticama le v hitrosti pomnilnika ter GPUja. Ti4200 v tem testu zaostane za precejšnjo mero sličic v sekundi, saj ima le 64 MB pomnilnika, kar je pa pri tako zahtevnem testu že malce premalo. Sledi Parhelia, ponovno razočaranje testa, pred Radeonom 9000 PRO ter Radeonom 9000 128 MB. Rezultat Radeona 9000 128 MB lepo nakaže, kaj v tem testu pomeni količina pomnilnika grafične kartice. Zadnji je z mizernim rezultatom SiS Xabre, ki mu pa zamerim tudi to, da testa sploh ni znal izrisati pravilno, Teksture sploh niso bile prilepljene na modele - vse je bilo -- enostavno -- belo.

Nato povečam ločljivost na 1600x1200 ter povem enako zgodbo še enkrat. R9700 PRO, ponedeljek, ostale kartice, ponedeljek, Inno3D Xabre 400. Edina zanimivost tu je dejstvo, da Radeon 9000 128 MB prehiti frekvenčno močnejšega Radeona 9000 PRO s polovično količino pomnilnika. Ostalo po pričakovanjih.

Commanche 4: Pa pridemo do prvega testa, kjer je moral računalnik poleg bremena grafike prenašati še glasbo, umetno inteligenco ter ostale komponente popolnoma funkcionalne igre. To se seveda odrazi v tem, da so razlike med rezultati precej manjše, saj procesor ni zmogel prenesti vse obremenitve. To lepo vidimo tako, da primerjamo rezultat Radeona 9700 pri 1024x768 ter 1600x1200, saj sta dobljena rezultata praktično enaka. Vsi Geforcei4, Ti4600, Ti4400 ter Ti4200, so dosegli popolnoma identičen rezulatat. Oba Radeona 9000, tako navadni kot Pro, sta sledila z istim rezultatom 5 fps nižje zaradi ustrezno nižje pomnilniške prepustnosti, zopet je razočarala Parhelia, zadnji je pricapljal Xabre, le odtenek počasnejši od Matroxove "papirne zverine".

Spremenimo ločljivost na 1600x1200. Rezultat Radeona 9700 ostane enak, pokažejo se pa uvodne razlike med Geforcei 4. Manjša količina pomnilnika Ti4200 še malo bolj porine v ozadje. Nekaj FPS nižje sledi Parhelia (ki me je spet razočarala), nato Radeon 9000 PRO, kjer je hitrost GPUja ter pomnilnika odtehtala manjšo količino pomnilnika od Radeona 9000 128 MB, ki mu sledi s kar precejšnjim zaostankom, za razliko od rezultata v CodeCreatures Benchmark Pro. Xabru je pošla dobesedno vsa moč. 9.7 FPS.

Unreal Tournament 2003: Tudi v tem testu velja dvoje. Ker je test igra, mora centralni procesor prenašati še premnoga bremena poleg same grafične kartice. Drugo: Radeon 9700 spet pokaže svojo zverinskost. Tudi tu se rezultata v obeh ločljivostih med seboj ne razlikujeta. Zaradi relativne počasnosti procesorja so dobljeni rezultati pri ločljivosti 1024x768 malo "interesantni", saj Radeona 9700 prehitijo vsi Geforcei 4 ter celo Radeon 9000 PRO in Matrox Parhelia, a le za zanemarljivo vrednost. Zaradi počasnosti GPUja ter pomnilnika Radeon 9000 128 MB zaostaja, a vseeno titulo najpočasnejše prejme Inno3D Xabre.

Pri ponovitvi testa pri 1600x1200 se rezultati nekako normalizirajo. Prvak postane Radeon 9700, sledi mu družina Geforceov 4 Ti. Končno Parhelia prehiti Radeona 9000 PRO (zasluga prepustnosti pomnilnika), za obema pa caplja Radeon 9000 128 MB. Xabre preseneti ter se uvrsti tik za Parhelio. Zaradi zahtevnosti same igre bi za popolno kredibilnost moral test ponoviti na sistemu Pentium 4 2.8 GHz s pol gigabajta pomnilnika.

Quake III: Arena: Mati vseh testov :) ter prvi program na spisku uporabljenih za testiranje, ki uporablja OpenGL. Pri zagonu testa pri ločljivosti 1024x768 lahko rezultate razporedimo v tri kategorije. V prvi, z rezultati velikostnega ranga dobrih 180 sličic na sekundo, kraljujejo GF4 Ti4600, GF4 Ti4400, Radeon 9700 PRO ter GF4 Ti4200. Sledita Radeon 9000 PRO ter SiS Xabre 400 z okoli 150 FPS, capljata Parhelia ter slabši od Radeonov 9000. Tukaj poglavitno vlogo igra predvsem prepustnost pomnilnika, spet pa razočara Parhelia, saj s svojimi 16 GB/s pomnilniške prepustnosti ne zmore konkurirati nobeni od testiranih grafičnih kartic, razen najšibkejšemu Radeonu 9000. Fuj fej.

Spremenimo ločljivost a mnenja ne. Zaradi svojih specifikacij postane Radeon 9700 nesporni prvak s skoraj 160 FPS. 30 sličic na sekundo zadaj mu sledi Ti4600, nato pa družno še šibkejši kartici iz iste družine. Xabru uspe ohraniti prednost pred porazno Parhelio ter obema Radeonoma. Nič presenetljivega.

Star Wars: Jedi Knight 2: SW: JK2 je igra, ki Quakeov pogon izkoristi do najvišje možne meje. Je tudi strojno precej zahtevnejša, kakor lahko vidite na zgornjem grafu. Tako so se popolnoma vse grafične kartice pri nižji ločjivosti gibale okoli 70 sličic v sekundi. Izjema je Parhelia, katere počasnosti pa zaradi užaljenosti ne bom več komentiral. Tudi pri povišani ločljivosti se razmerja ohranijo pri najmočnejših grafičnih karticah. Precej močan udarec prejmeta Radeon 9000 PRO ter Radeon 9000 128 MB, a sta še vedno ustrezno hitrejša od najpočasnejše Parhelie. Prijetno preseneti SiS Xabre.

Vulpine GLMark: Ta test je bil vedno bolj naklonjen Geforcem, kar se odraža tudi tokrat, saj z nadmočno prednostjo vodijo vse tri pripadnice družine Geforce4 Ti. Sledijo Radeon 9700, Radeon 9000 PRO ter Radeon 9000 128 MB, saj žal ne morejo izkoriščati dodatnih Geforceovih OpenGL funkcij, ki jih ta program tako pridoma izkorišča. Xabre 400 caplja zadaj, Parhelia pa sploh ni zagnala testa, temveč mi je trikrat zaporedoma sesula računalnik. Nato sem obupal.

Ob zamenjavi ločljivosti Geforcei zgubijo svoj začetni zagon, saj prevlada Radeon 9700 PRO - kaj hočemo, 20 GB/s je še vedno 20 GB/s :). Kot že rečeno, Radeonu 9700 PRO sledijo vsi trije Geforcei 4 Ti, nato pa blizu skupaj Radeon 9000 PRO, Inno3D Xabre 400 ter Radeon 9000 128 MB. Parhelia se je, čudno, sesula tudi pri višji ločljivosti od obeh. Fuj in fej.

Serious Sam 2: Če je GLMark naklonjen Geforceom, je Serious Sam 2 bolj zaljubjen v GPUje kanadskega grafičnega giganta. Višje število tekstur na prehod se pri tej igri zelo lepo odrazi v boljših rezultatih ATIjevih grafičnih kartic. Radeon 9700 dobesedno naurinira vse ostale kartice za precejšnjo mero. Sledijo mu ostale grafične - a za razliko od prejšnjih testov ne Geforcei 4 Ti, ampak Radeon 9000 PRO ter Radeon 9000 128 MB. Nato Xabre, slabše Parhelia ter šele zatem Geforcei 4 Ti. Lep dokaz, da pametno programiranje včasih prekaša surovo procesorsko moč. Ob zvišanju ločljivosti še vedno kraljuje Radeon 9700 PRO, nato pa po enakem vrstnem redu kot pri nižji ločljivosti. Pojdimo k zaključku!

Zaključek

Pa ste se prebili do sem, do vprašanja, kaj vraga kupiti. Najprej si oglejmo tri grafe: Prvi nam grafično predstavi cene grafikulj, drugi nam pove, koliko tolarjev moramo odšteti za eno točko v 3D Marku 2001, tretji pa nam pove ceno enega FPSja v grafično najzahtevnejšem programu, nastavljenim na najvišjo ločljivost.

Če berete ta test, potem ste najbrž igričar, ki bi rad z omejeno količino denarja kupil kar se da dobro grafično kartico. Ja? V tem primeru takoj s seznama črtajte Matrox Parhelio, saj je, kot ste najbrž že videli, razočarala na celi črti. Žal. Odmislite tudi Geforcea Ti4600, saj lahko za malenkost višjo ceno kupite Radeona 9700 PRO, ki ponudi dosti več. Če ne verjamete meni, verjemite nVidii - ravno včeraj je na dan pricurljala novica, da nVidia svoje Ti4600 umika iz prodaje, saj je bilo število prodanih kartic na tem čipovju malodane zanemarljivo. Priporočal bi nakup Ti4200, saj ima vse, kar lahko ponudijo "veliki", le količina pomnilnika ostaja 64 MB. Ima podporo DirectX 8, je zgledno hitra, gonilniki so dodelani, zelo lahko se jo navije, ... Res dober nakup za svojo ceno. Če ste pripravljeni odšteti za grafično kartico 75.000 SIT, najbrž želite kupiti kartico, ki bo dobro delovala v prihajajočih igrah. Leadtekov A250 na procesorju Ti4400 je, kot kaže graf zmogljivost/cena, dober nakup. Xabra žal ne bi priporočal, saj ima navkljub svoji nizki ceni kar velike muhe. Slaba slika, nekakovostno RAMDAC vezje ter težave pri renderiranju slike v CodeCreaturesovem programu sta me odvrnila od te kartice. Ostaneta še Radeon 9000 128 MB ter Radeon 9000 PRO. Nakup katere koli od naštetih dveh kartic zagotovo ne more biti zgrešen. Ceni izdelkov sta ekvivalentni, če se pa odločate med nakupom prve ali druge, moram končno odločitev prepustit vam. Čip je enak, kartici se razlikujeta le v frekvenci ter količini pomnilnika. Vseeno bi na vašem mestu izbral Radeona 9000 PRO z manjšo količino pomnilnika. Vesel nakup vam želim :).