Alltechbox.com - Na AllTechBox.com so spisali kratek a poučen članek o cinjenju (ali lotanju kot temu postopku tudi rečemo). Avtor članka nam razloži in opiše dve vrsti naprav za cinjenje ter se omeji na eno od dveh metod lotanja. Opiše, kako na najlažji in najhitrejši način uporabljamo cinjenje pri modifikacijah elektronskih elementov kot so matične plošče in podobno. Opozori tudi na strupene pline, ki se jim moramo izogibati. Poučen članek, ki ga boste prebrali v manj kot petih minutah. Pricini me!
Nebi se popolnoma strinjal z člankom v točki, kjer omenja toksične hlape.
Pri topljenju cina se zares pojavi dim, ki pa ni para svinca ampak pare paste, ki se nahaja znotraj skoraj vsake cin žice. Ta pasta je tam zato, da omogoča lažje lotanje.
Paste so že kar nekaj časa narejene tako, da niso toksične. Dim se lahko pojavi tudi pri odspajkovanju komponent, ker nekaj paste pri amatersem lotanju vedno ostane.
Postaje za lotanje, ki jih uporabljajo za lotanje matičnih plošč in podobnih zadev pa vsebujejo tudi stopnje za čiščenje, ki te paste odstranijo.
Prav tako lahko nakup posebne lot paste mirno izpustimo, ker ima cin že sam po sebi dovolj paste za uspešno lotanje.
Se strinjam da tole ni čisto "up-to date", je pa res, da je bolje, če se dimu izgnemo, ker se ga ne gre ravno zadevati s tem. Je pa res, da so sedaj paste že v cinu in da ni treba uporabljati past več spljoh. Lahko pa se kupi tudi cin brez paste.
Ah, važno je, da je opisan način spajkanja, ker en folk da cin na stran grelne palce, pol pa pa ne more dol dobit.
Ampak ponavadi Cinola ni nikoli preveč. V žici ga je skoraj premalo. Še posebej če lotaš kakšne večje kable. Zato jst mislm da je paste zmeri dobr še mal dodat, če hočeš met dober lot.
A ni lotanje ta hudo spajkanje, k glih kake plate ne vem če bi šel lotat, k bi bil cin čez pol plate nazadnje, ne pa na enem mičkenem spoju. Prilotaš fičotu vrata...
Lotanje ali spajkanje je u bistvu ena in isto. Od tebe je pa odvisno kater izraz boš uporablu. Zagotovo pa "lotanje" NE pomeni samo spajanja žlebov ipd.
spajkanje -a s (a) glagolnik od spajkati: spajkanje cevi; spajkanje in varjenje / mehko, trdo spajkanje; gorilnik za spajkanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
lotanje -a s (o) glagolnik od lotati: mehko, trdo lotanje / gorilnik za lotanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
Ralika med lotanjem(=spajkanjem) in varjenjem je v tem, da pri lotanju dveh ali več delov, ki bi jih rad spojil ne stopiš ali kako drugače mehansko deformiraš. Lot tvori nekakšen amalgam na vseh kovinskih spojih in se jih tako prime.
Pri varjenju pa na spoju dveh delov le-ta tudi stopiš.
Dugače pa, tale njegov članek o lotanju je crap. Tip nima pojma o lotanju, kar je videt že po konici njegovega lotkolma na sliki.
hehe zdaj ko je brane2 reko sem šele šel gledat slikice :) a temu on reče letkuln?... to za mene bolj zgleda kot oni grelni element iz bojlera pa ročaj zraven :> toti še ni vido pravega Wellera :)
Popravi me če se motim, vse kar je stran od mojega Wellerja me bolj malo zanima, samo a ni pri trdem spajanju potrebna posebna žica ? Mislim, Alu je stalno pokrit z oksidno platjo, po mojem bi bilo težko spajati stvari s tako žico.
Ehh, bo spet čas malo osvežit znanje na tem področju in prebrat kaj...
Mene pa zanima koliko vas je tuki elektronikov in kdo pozna kemično reakcijo cina pri vrellišču? Stvar leti na toksične hlape in za tiste ki veliko cinijo verjetno vedo da pri zahtevnih vezjih ( glede na odpornost čipov ) vedo da se ne sme uporabljati cin ki vsebuje cinol ali njemu podobne paste in kakšna je reakcija cina pri tem. Takrat se pojavi veliko toksičnih hlapov.
Dober sestavek o mehkem spajkanju trdninskih sestavin je na Mehko spajkanje v elektroniki ki ga je spisal dr. Matjaž Vidmar, S53MV . Verjemite, na tematiko se odlično razume ... in bolj poudarja kvaliteto (presenetljivo, ne? ) pricinjenih spojev, kot pa druge vplive lp, tom*p.s.: za USAte je spisan podoben članek na TukiKlikni!
Ah amaterji Pa saj je ful simpl, a ni? Spajkanje in lotanje NI eno in isto, razlika je v temperaturi. Spajka se z nižjo, lota pa z višjo temperaturo. V principu se lota debelejše predmete, ker se nizka temperatura spajkanja prehitro izgubi in spoj enostavno ne drži. Tisti, ki ste gledali v slovarje pa mi greste hudo na smeh Definicijo dobite v strokovnih knjigah in priročnikih, stavim, da če kdo pogleda v strojniški priročnik bo našel temperaturna območja obeh postopkov. BTW: a je kakšen strojnik med vami?
Je pa res, da so sedaj paste že v cinu in da ni treba uporabljati past več spljoh. Lahko pa se kupi tudi cin brez paste. 
) pricinjenih spojev, kot pa druge vplive 
