Pismo Srečku Katancu

Podpiši pismo podpore Srečku Katancu

Spoštovani ljubitelji nogometa,
prepričani smo, da še vedno pomnite slovensko nogometno pravljico. Pisala se je tam od začetka kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Beligiji in na Nizozemskem, ko je krmilo reprezentance prevzel Srečko Katanec, pa vse tja do zaključka svetovnega prvenstva v Južni Koreji.

To je bila zgodba o mali, do takrat svetu neznani nogometni reprezentanci, ki je z močjo ekipnega duha, veliko srčnosti in neizmerno borbenostjo, iz tekme v tekmo premagovala, na papirju tudi za razred ali dva, boljše tekmece.

Sreča je na strani pogumnih pravijo. In res je bilo tako. Neverjeten gol Ačimoviča iz sredine igrišča, v tekmi dodatnih kvalifikacij proti Ukrajini, je dal vedeti, da Slovenija gre naprej, pa četudi leto prej, tega ne bi verjel nihče. Slovenci so igrali na zmago in nič jih ni ustavilo. V težki povratni tekmi v zasneženem Kijevu so priigrali remi, ki je našo nogometno reprezentanco prvič v zgodovini popeljal na zaključni turnir, kjer so se pomerili z najboljšimi evropskimi ekipami. Evropsko prvenstvo v beligiji in na Nizozemskem leta 2000, je bilo za Slovence neverjetno. Nogometna evforija je prvič zares zajela našo podalpsko deželico. Trume slovencev so romale proti severu in v Amsterdamu, kjer so se naši pomerili s španci, je nogometna evforija med slovenci dosegla višek. Slovenci smo okupirali Amsterdam, mesto se je obarvalo v zeleno-belo in cela evropa se je čudila slovenskemu nogometnemu fenomenu. Zdelo se je, kot da Slovenija tisti trenutek, stoji na samem vrhu Evrope!

Po končanem evropskem prvenstvu, na katerem so naši sicer prikazali prvovrsten nogomet, a so plačali davek neizkušenosti, so nastopile zopet kvalifikacije. Tokrat za sam svetovni nogometni višek - Svetovno prventsvo v nogometu. Sedaj so Srečko Katanec in njegovi varovanci morali dokazati, da ni le sreča botrovala uspehu naše reprezentance. Zopet so s srčno igro, pogumom in neverjetno zagnanostjo, zasedli drugo mesto v skupini in se v dodatnih kvalifikacija pomerili z Romunijo. Tudi tokrat jim je uspelo in Slovenija je tako postala najmanjša država, ki je kadarkoli igrala na svetovnem prvenstvu v nogometu. V južni koreji je bilo slovenskih navijačev manj, predvsem zaradi velike odaljenosti. Nažalost pa se je, kot se je kasneje pokazalo, v Južni koreji končala slovenska nogometna pravljica. Vsi vemo kako. Odšel je Srečko Katanec, odšlo je veliko igralcev.

Po tem so v naši reprezentanci poskušali s prenovo. V naslednjih kvalifikacijah so naši izgubili šele dodatno tekmo, a kasneje je kakovost naše reprezentance začela strmo padati. Danes smo tam kjer smo bili 10 let nazaj. Kvalifikacije smo neslavno končali na predzadnjem mestu. Zdi se da ekipa nima niti srčnosti, niti prave borbenosti. Vse prvine, ki so nekoč krasile nasšo reprezentanco, so danes le bled spomin.

Ker je Srečko Katanec že večkrat dokazal, da je veliki mojster nogometne igre in ker padcu slovenske reprezentance ni videti konca, te spoštovani ljubitelj nogometa, prosimo, da podpišeš pismo o podpori Srečku Katancu. S tem damo vedeti tako njemu, kot NZS, da nam ni vseeno kaj se dogaja s slovenskim nogometom in da želimo za našo reprezentanco le najboljše. In to je Srečko.

http://www.kapo-dol.si/

Glede na to, da ti ni vseeno kaj se dogaja s slovenskim nogometom me zanima, če si slučajno lastiš sezonsko karto kakega slovenskega kluba?

Zelo dobro napisano, do zadnje črke se strinjam in tečem podpisat...

Še dobr da so peticijo podpisli že "4 Zahoviči"

Ni ga Katanca, ki bi tako nekvalitetne igralce spravil na katerokoli veliko tekmovanje.

Katanec je imel na voljo ekipo, ki ji zdajšnja po kakovosti ne seže niti do kolen. Imel je trdno obrambo, ki je bila ob omejeni kakovosti ekipe ob nekaterih briljantnih posameznikih, ključna za uspeh in dokler ne bomo imeli podobno močne obrambne linije ob predpostavki, da se ekipa radikalno ne izboljša nimamo nobenih možnosti za kakšen vidnejši uspeh z katancem ali kom drugim.

Zanimivo,

pri 5996 podpisanih, jih je 99 z imenom "Nejc" - torej skoraj vsaki šestdeseti. Nisem imel občutka da je toliko (procentualno) Nejcev v Sloveniji

EDIT: No, je pa tudi 91 Alešev.

Kaj je to nogomet?

20 butlov, ki se podi za eno žogo in 5 opazovalcev, od katerih 2 lenarita pred mrežo, trije pa laufajo naokoli z ostalimi butli.

Treba jim je plače zmanjšat, pa narest tako, da dobijo samo 500 evrov na mesec, ostalo pa je variabila. Če so dobri jo dobijo, drugače pa ne. Bomo potem vidl, kako bodo igral.

Samo čakal sem na eno high-tech pripombo. Ni bilo potrebno čakati dolgo.

In zakaj bi naj podprl nekoga ki se javno cmeri na TV , in ki je odpisal pomembnega igralca zaradi osebnih zamer ?

Zato, ker je to neprofesionalno. Mi se pa gremo profesionalen nogomet. Mar ne?

Edit: Pa a ne obstoja nenapisano pravilo: Kar se zgodi v slačilnici, ostane v slačilnici?...

In še bi lahko naštevali...

Bistvena razlika med "zlatkotovo" in kasnejšnimi ekipami je minutaža. Takrat je večina aktivno igrala nogomet v svojih klubih, kasneje je nekaj ključnih reprezentantov v klubih grelo klopi po celo leto (ali pa sploh niso imeli kluba), medtem naj bi v reprezentačnih tekmah držali pobudo.
Problem je bil v odgovornosti in uigranosti. Zaho je znal prevzeti odgovornost in zato so vsi ostali igrali sproščeno. Kasneje je bila odgovornost dana na ljudi, ki v tistem momentu niso bili sposobni prenašati takega bremena.

Če že gremo zamenjat - naj bo to komplet družinskega podjetja Nogometne Zveze Slovenije. Treba je odrezat tam kjer najbolj smrdi. Napaka je bila izbira Oblaka, ki o taktiki in še marsičem drugem nima pojma.
Sračko je gotovo ena od komponent takratnega uspeha - gotovo pa ni edini zaslužen. S podobno ekipo in jokerjem v rokavu bi lahko uspelo tudi Kekcu, če ne bi prej Branko Bunker vse zafural.

Kar se mene tiče, je v tej generacijo veliko število super igralcev, ki pa jih selektorji niso (ne znajo) znali prečitati. Spomnim naj samo na tandem Birsa - Burgič, ki ga ni nihče izkoristil. Igra je raje bazirala na Milenkotu, ki je bil takrat daleč od forme (in kluba). Burgič pa je 2x uletel noter po zadnjih 5 minut (naredi čudež). Take ipd neumnosti so nas stale EP 2008.

Zdj se pa vi vprašajte kaj bi Katanec naredil če bi sploh prišel nazaj? Bo Katanec prišo pa bo naša reprezentanca kar čudežno začela zmagovat in se prebijat po svetovni lestvici navzgor? Mi smo z nogometom tam kjer smo zaradi igralcev. 90% je odvisno od igralcev kak so uigrani, sposobnosti itd... ostalo je trener, ko ti nabija motivacijo-marsikater trener to zna in tudi Kek mislim da zna. Če je kdaj igra odvisna od trenerja je to vse kar je pod U10. Ko te uči žogo brcat gibanje. Taki fantje kot so pa zdaj v naši reprezentanci pa mislim da bi to morali znati kajne?

Edit:
@nebivedu in kolikokrat si pa ti igral nogomet? Pa z svojo pametno izjavo kaj je nogomet? Potemtakem kaj je zate zanimiv šport? Košarka? Spet polno prepotenih ljudi ki se podijo za žogo. Hokej? Enako samo da tukaj drsajo in se podijo za pakom. Moram pa rečt da maš prav glede denarja

Vožnja po brez potji:šport,ta je pa dobra.Tukej rabiš kondicjo ja ma za rit,da te od sedenja ne ožuli sedež in ro za roke,ko vrtiš volan.In če že se ubadaš z ekstremnimi športi napiši,res kej ekstremnega,recimo skakanje s padalom ne pa vožnja s terenci,tle jaz ne vidim prav nič ekstremnega.

Pravi šport je tak, da lahko nekoga predriblaš, da prideš mimo njega.
Ne pa tak, da imaš več konjev od nasprotnika oz bolj povhn tank bencina.

TOP offroad ne pomeni tiščanja gasa in sedenja v kabini. To lahko delaš na tekmah, kjer več kakšna je trasa in jo moraš samo zvozit. Na terenu, kjer ne veš, kaj te čaka naslednjih 200m to odpade. Ko prideš do ovire moraš izstopiti, si pogledati del trase po kateri boš probal premagat oviro, in si pogledat še del trase za naprej, ker nikoli nisi sam in moraš imeti še nekaj prostora za avto, ki bo naslednji prevozil oviro. Tako da ob vsaki malo bolj nevarni oviri se ponavadi prehodi še par 100m naprej in si zapomniš značilnosti in traso po kateri boš prevozil vse ovire.

In na zadnjem malo bolj zanimivem potovanju po velebitu, smo rabili za 4km po terenu kar 4 ure. Od tega da smo premetavali sneg in si tako delno sčistili pot, do rinjenja avtomobilov, ki so nasedli na sneg, pa do hoje naprej in ogled trase in same vožnje, ki je mnogo bolj zahtevna kot pa recimo vožnja osebnega avtomobila.

Lahko pa poveš, če te obvestim na ZS naslednjič, ko gremo na kako tako vožnjo, pa se boš sam prepričal. So bili tudi primeri, ko na vrh Menine nismo prišli po cesti zaradi zametov, pa je do vrha mogoče 10km po cesti. Kljub temu da smo se vozili in odmetavali sneg cel dan, smo na koncu prišli na pol poti in se obrnili in odšli nazaj.

Imo je zdajšnja zaseda s Kekom na vrhu boljša od Katančeve.