Forum » Loža » Ali / kako je open source sposoben konkurirat dobrim closed source podjetjem?
Ali / kako je open source sposoben konkurirat dobrim closed source podjetjem?
Marjan ::
Mi grejo na jetra zakompleksani flejmi v vsaki novici na ST tipa Ms/Linux, Opera/Mozilla, ..... miljontavžent/miljontavžent... zato zadevo postavljam (zopet:) v širši kontekst.
No, na STju je kar močna struja "opensourcarjev"... kaj pa vi misl'te ;>
Kako je danes, kako bo v prihodnosti? Kje se bo vzpostavilo ravnovesje?
Kako na to gledate programerji?! Kje je kesh in kje uspeh ;)
...
No, na STju je kar močna struja "opensourcarjev"... kaj pa vi misl'te ;>
Kako je danes, kako bo v prihodnosti? Kje se bo vzpostavilo ravnovesje?
Kako na to gledate programerji?! Kje je kesh in kje uspeh ;)
...
- spremenilo: Marjan ()
Vesoljc ::
moje malo mnenje je tako, da bi vse zadeve morale biti open za domačo in nekomericalno uporabo. no, da so closedsource aplikacije še vedno na voljo je imho dobro. pač, odloči se sam. komericalne zadeve pa naj bodo plačljive.
ne vem zakaj, ampak mi je zelo všečna ideja, da bi take komercialne (mogoče tudi nekom.) plačeval kot "storitev", on demand recimo. zakaj bi moral kupit pc, os in word procesor, če mi lahko firma pripelje domov pc, namotira pipo v svet ter me preklopi na svoj centralni server, kjer tudi omenjena aplikacija laufa. doma bi imel samo terminal, nič več... plačeval pa bi recimo kot pri mobitelu (mobi ali naročnina).
ne vem zakaj, ampak mi je zelo všečna ideja, da bi take komercialne (mogoče tudi nekom.) plačeval kot "storitev", on demand recimo. zakaj bi moral kupit pc, os in word procesor, če mi lahko firma pripelje domov pc, namotira pipo v svet ter me preklopi na svoj centralni server, kjer tudi omenjena aplikacija laufa. doma bi imel samo terminal, nič več... plačeval pa bi recimo kot pri mobitelu (mobi ali naročnina).
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Marjan ::
ja, popravu ;)
No, jaz imam občutek, da open source software zadnje čase zelo napreduje. Vprašanje je kako zelo se bo približal profi softwaru, ki danes stane "miljone" in kako bo to spremenilo razmere na trgu...
No, jaz imam občutek, da open source software zadnje čase zelo napreduje. Vprašanje je kako zelo se bo približal profi softwaru, ki danes stane "miljone" in kako bo to spremenilo razmere na trgu...
christooss ::
Men se zdi da bi se znal v nekaj letih (10) Open Source (OS) software tolk razvit da bi lahko konkuriral velikim programom . No sej ne rečem da alternativ ni že sedaj. Problem bo takrat ko bodo velike firme začele ogrožati te OS programe na podoben način kod sedaj Linux distribucije ogroža Microsoft. S programskimi patenti. Z njimi pa jih ogroža že mikrosoft.
Če programskih patentov nebo bo veliko več možnosti za uspeh in razvoj OS programov da bi bili zmožni parirati.
Če samo zdej pogledamo da trije oz. štirje OS projekti pretijo velikemu MS-ju:
Mozilla
Mozilla Firefox je že prsegel IE
Mozilla Thunderbird
Open Office
Tu pa se razvoj upajmo ne bo končal. Zalo perspektivna na svojem področju sta tako BLENDER kot tudi GIMP.
Blender bodo gotovo vsi napadli zaradi tega ker nima lepega vmesnika. Vendar to ne bi smelo biti merilo. Na to kažejo tudi vsi izdeliki na http://www.blender3d.org
Jest srčno upam da bodo OS aplkacije postajale bolj in bolj popularne. Saj bi to pomenilo hitrejši razvoj.
Jest se lahk pohvalim da sem pridobil vsaj enega uporabnika FF. Npr bila je navdušena ker ima FF iskalnik po spletu vključen. Da ji ni treba vedno znova it na google vtipkat geslo in enter.
To govorim zaradi tega ker je to pomembno. Pri menjavi aplikacij odločajo NIANSE ki te privlačio k programu.
Če se uporabniki odločajo zarad nekaterih podrobnosti za FF. Ne vidim zakaj ne bi
OS community kdaj krepko presegel Closed communityn tudi v velikih aplikacijah ala MAYA.
COPYRIGHT dol na vrsti je era COPYLEFt-a
Upam
P.S. pa ne me tepst če sem se kej motu
Če programskih patentov nebo bo veliko več možnosti za uspeh in razvoj OS programov da bi bili zmožni parirati.
Če samo zdej pogledamo da trije oz. štirje OS projekti pretijo velikemu MS-ju:
Mozilla
Mozilla Firefox je že prsegel IE
Mozilla Thunderbird
Open Office
Tu pa se razvoj upajmo ne bo končal. Zalo perspektivna na svojem področju sta tako BLENDER kot tudi GIMP.
Blender bodo gotovo vsi napadli zaradi tega ker nima lepega vmesnika. Vendar to ne bi smelo biti merilo. Na to kažejo tudi vsi izdeliki na http://www.blender3d.org
Jest srčno upam da bodo OS aplkacije postajale bolj in bolj popularne. Saj bi to pomenilo hitrejši razvoj.
Jest se lahk pohvalim da sem pridobil vsaj enega uporabnika FF. Npr bila je navdušena ker ima FF iskalnik po spletu vključen. Da ji ni treba vedno znova it na google vtipkat geslo in enter.
To govorim zaradi tega ker je to pomembno. Pri menjavi aplikacij odločajo NIANSE ki te privlačio k programu.
Če se uporabniki odločajo zarad nekaterih podrobnosti za FF. Ne vidim zakaj ne bi
OS community kdaj krepko presegel Closed communityn tudi v velikih aplikacijah ala MAYA.
COPYRIGHT dol na vrsti je era COPYLEFt-a
Upam
P.S. pa ne me tepst če sem se kej motu
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
Vesoljc ::
hmm, imajo firme samo časovno prednost, nič več?
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
MadMicka ::
jaz kot laik bi reku edin to, da morjo največje države podpreti open source OS-je (npr. Kitajska, Indija, Nemčija itd.)
Seveda bo vsaka mal po svoje razvijala s svojimi strokovnjaki in za svoje potrebe. Zaradi mene lahko tudi prodajajo naprej.
Poanta je ta, da se na dolgi rok prepreči monopol. Že pred več sto leti so vedl, da monopol na dolgi rok ni dobr. Zdej pa človek sliši (na ulici), da monopol je pa kr dobr, ker velik vlagajo v razvoj. Ja seveda, bi dodal, vlagajo, dokler jih trg v to sili, ko ga pa ni več, pa vlagajo manj iz začnejo izkoriščati dejstvo, da ni trga.
Seveda bo vsaka mal po svoje razvijala s svojimi strokovnjaki in za svoje potrebe. Zaradi mene lahko tudi prodajajo naprej.
Poanta je ta, da se na dolgi rok prepreči monopol. Že pred več sto leti so vedl, da monopol na dolgi rok ni dobr. Zdej pa človek sliši (na ulici), da monopol je pa kr dobr, ker velik vlagajo v razvoj. Ja seveda, bi dodal, vlagajo, dokler jih trg v to sili, ko ga pa ni več, pa vlagajo manj iz začnejo izkoriščati dejstvo, da ni trga.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MadMicka ()
Jebiveter ::
Iz lastnih izkusenj oz. iz izkusenj v podjetju kjer trenutno delam vam lahko povem, da se bo morala zgodit komercializacija OS. Pa ne v smislu zaprtja izvorne kode ali racunanja za samo programsko opremo, temvec v smislu podpore. Ker folk v podjetjih je konzervativen do amena!
Npr: Na voljo je seznam portalnih sistemov za intranetni portal. Ko pride do odlocanja in tehtanja pa se zgodi, da prevladajo tisti produkti, ki jim na veliko pise, da podpirajo interakcijo z uporabljanimi sistemi v firmi (SAP, Oracle) pa ceprav tudi ostali to omogocajo, le da jim to ne pise v naslovni vrstici! In v takih primerih potem firme izberejo produkt, za katerega bodo placali ogromne denarje, ne bodo imeli sourca, placali bodo ogromne denarje za konzultante in tehnika, ki bo sistem postavil. In zakaj? Zato, ker ima produkt uradno podporo.
In to manjka OS. Vsak vecji OS projekt potrebuje za sabo eno support firmo, ki bo lahko podjetjem zaracunavala veliko $$$ za podporo. In s tem ni nic nic narobe. Pravzaprav se mi zdi, da je to edini nacin. Nacin izvedbe je seveda stvar debate, ampak po mojem mnenju bo le na ta nacin OS prodrl v obstojeca velika podjetja.
Sicer, problemov je veliko, a resitev je se vec, omejuje nas samo domisljija.
Pa da odgovorim na vprasanje, kje se bo vzpostavlo ravnovesje: Le-to bomo dosegli takrat, kot te bodo pri nakupu racunalnika vprasali kateri OS zelis imeti nalozen, ko bodo vecja podjetja pri iskanju ponudb za doloceno storitev/aplikacijo dobila ponudbe tudi s strani OS, predvsem pa takrat ko bodo komercialni produkti podpirali OS produkte in ne obratno!
Think about that....
IMHO
Npr: Na voljo je seznam portalnih sistemov za intranetni portal. Ko pride do odlocanja in tehtanja pa se zgodi, da prevladajo tisti produkti, ki jim na veliko pise, da podpirajo interakcijo z uporabljanimi sistemi v firmi (SAP, Oracle) pa ceprav tudi ostali to omogocajo, le da jim to ne pise v naslovni vrstici! In v takih primerih potem firme izberejo produkt, za katerega bodo placali ogromne denarje, ne bodo imeli sourca, placali bodo ogromne denarje za konzultante in tehnika, ki bo sistem postavil. In zakaj? Zato, ker ima produkt uradno podporo.
In to manjka OS. Vsak vecji OS projekt potrebuje za sabo eno support firmo, ki bo lahko podjetjem zaracunavala veliko $$$ za podporo. In s tem ni nic nic narobe. Pravzaprav se mi zdi, da je to edini nacin. Nacin izvedbe je seveda stvar debate, ampak po mojem mnenju bo le na ta nacin OS prodrl v obstojeca velika podjetja.
Sicer, problemov je veliko, a resitev je se vec, omejuje nas samo domisljija.
Pa da odgovorim na vprasanje, kje se bo vzpostavlo ravnovesje: Le-to bomo dosegli takrat, kot te bodo pri nakupu racunalnika vprasali kateri OS zelis imeti nalozen, ko bodo vecja podjetja pri iskanju ponudb za doloceno storitev/aplikacijo dobila ponudbe tudi s strani OS, predvsem pa takrat ko bodo komercialni produkti podpirali OS produkte in ne obratno!
Think about that....
IMHO
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
Jebiveter ::
Gandafar, mogoce. Ampak, dejstvo je, da brez enega ni drugega (marketing mora trziti support). Marketing v osnovi ne proda aplikacije temvec support zanjo. Aplikacija je samo razlog, da lahko prodajo support. In kdo lahko ponudi boljsi support kot sami razvijalci aplikacije (maintainerji)?
OK, tukaj se spuscam v podrocje, ki mi ni prevec domace (bolj bi to bila tema za kakega studenta na Gea College, ipd.). Trzni model za OS verjetno ze obstaja a zal izgleda da ni prevec uspesen (ok, imamo CyGNUs in VA), tako da mislim, da je tukaj se veliko prostora za $$$ :)
OK, tukaj se spuscam v podrocje, ki mi ni prevec domace (bolj bi to bila tema za kakega studenta na Gea College, ipd.). Trzni model za OS verjetno ze obstaja a zal izgleda da ni prevec uspesen (ok, imamo CyGNUs in VA), tako da mislim, da je tukaj se veliko prostora za $$$ :)
Certainty of death. Small chance of success. What are we waiting for?
Thomas ::
Give away ekonomija bo enkrat prevladala. Počasi začenja svoj pohod - ampak res počasi. Trenutno se bolj spotika kot ne, vendar to nikogar ne bi smelo zavesti. Zelo zdravo je, če se zadeva začne s kakšnim polomom, ker to kaže na verjetnost, da zadira dovolj globoko. Kaže, zagotavlja pa seveda ne.
Zakaj mislim, da bo GAE prevzela vso produkcijo? Ker je to pač pozitivno povraten proces. Ceneje je lahko dodatna prednost. Če je vse ostalo enako ... cena pa 0 ...
Tukaj se pojavlja zanimivo vprašanje - je negativna cena tudi možna?
Kar se kode tiče, je vprašanje, če more in mora biti odprta. Itak je čez razumevanje kogarkoli (vključno avtorjev) kar brž. Tudi bi povsem odprte stvari lahko bile idealno gojišče "megavirusov".
Kaj delata Linux in Windows, niti ni tako važno. Operacijski sistemi niso najpomembnejša stvar od Soncem! Spletni brskalniki so pa seveda še manj zanimivi.
Tukaj imamo pravzaprav dva procesa. Eden je črtanje spremenljivke denar iz enačb, drugi je javnost načrtov in postopkov za izdelavo artiklov.
Denar izpada, vendar ga vsako leto izpade manj, kot se angažira novega. To bi (bo) spremenila samo radikalna avtomatizacija.
Javnost načrtov? Koga sploh brigajo?
IMHO.
Zakaj mislim, da bo GAE prevzela vso produkcijo? Ker je to pač pozitivno povraten proces. Ceneje je lahko dodatna prednost. Če je vse ostalo enako ... cena pa 0 ...
Tukaj se pojavlja zanimivo vprašanje - je negativna cena tudi možna?
Kar se kode tiče, je vprašanje, če more in mora biti odprta. Itak je čez razumevanje kogarkoli (vključno avtorjev) kar brž. Tudi bi povsem odprte stvari lahko bile idealno gojišče "megavirusov".
Kaj delata Linux in Windows, niti ni tako važno. Operacijski sistemi niso najpomembnejša stvar od Soncem! Spletni brskalniki so pa seveda še manj zanimivi.
Tukaj imamo pravzaprav dva procesa. Eden je črtanje spremenljivke denar iz enačb, drugi je javnost načrtov in postopkov za izdelavo artiklov.
Denar izpada, vendar ga vsako leto izpade manj, kot se angažira novega. To bi (bo) spremenila samo radikalna avtomatizacija.
Javnost načrtov? Koga sploh brigajo?
IMHO.
64202 ::
Okay, se strinjam. Ampak bo na nivoju: babica 1 ne pove babici 2 svoj recept za ultrakul zupco :).
64202 ::
Ker sem 120% optimist, privzamem, da se ljudem ne bo odf*kalo, ko bodo vse imeli na voljo (materialno).
Thomas ::
> Thomas: dokler dobim zastonj je vseeno, ce je boobytrapped?
Reku sem, ČE je vse ostalo isto. Torej seveda ne more biti zaminirana zadeva.
ČE je pa velik.
Reku sem, ČE je vse ostalo isto. Torej seveda ne more biti zaminirana zadeva.
ČE je pa velik.
64202 ::
Thomas: Operacijski sistemi niso najpomembnejša stvar od Soncem!
Jaz vem, punce so bol vazne!
Jaz vem, punce so bol vazne!
Thomas ::
> Ker sem 120% optimist, privzamem, da se ljudem ne bo odf*kalo, ko bodo vse imeli na voljo (materialno).
Po defaultu bi jih. Tako kot je indijske langurje. Tiste, ki imajo (zaradi budističnih menihov) dovolj vsega, tiste je popolnoma odfukalo. Evolucija med njimi favorizira le tiste, ki pobijejo dovolj drugih, da proliferirajo svoje gene. Ko tega umazanega posla zanje več ne dela narava z lakoto in boleznimi ter plenilci, ga morajo podelati sami. V 300, 400 letih ali manj kot v 100 generacijah so "udomačeni" langurji povsem podivjali. Nasty so kot hudiči.
Človek, ljudje bi brez intervencije prav tako šli to pot. Vsaj tisti, ki bi imeli namen preživeti.
Po defaultu bi jih. Tako kot je indijske langurje. Tiste, ki imajo (zaradi budističnih menihov) dovolj vsega, tiste je popolnoma odfukalo. Evolucija med njimi favorizira le tiste, ki pobijejo dovolj drugih, da proliferirajo svoje gene. Ko tega umazanega posla zanje več ne dela narava z lakoto in boleznimi ter plenilci, ga morajo podelati sami. V 300, 400 letih ali manj kot v 100 generacijah so "udomačeni" langurji povsem podivjali. Nasty so kot hudiči.
Človek, ljudje bi brez intervencije prav tako šli to pot. Vsaj tisti, ki bi imeli namen preživeti.
64202 ::
Yet again: ker sem optimist, se me to ne tice :).
Sicer pa ja, to da roji Slovencev romajo v Indijo po duhovni reboot, ne razumem cisto. (mislim na podobnost indijskih ulic z langurji:)
Sicer pa ja, to da roji Slovencev romajo v Indijo po duhovni reboot, ne razumem cisto. (mislim na podobnost indijskih ulic z langurji:)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 64202 ()
Thomas ::
>> Thomas: Operacijski sistemi niso najpomembnejša stvar od Soncem!
> Jaz vem, punce so bol vazne!
Jasno. Sentienti so najvažnejši.
Ampak nisem imel v mislih tega, ker to je samoumevno. Selbztfrštendlih, če moja nemščina preveč ne krevsa.
Operacijski sistem je samo zbirka nekih osnovnih programčičev za (so)delovanje osnovnih hardwareskih komponent.
Že vmesnik OSa s svetom, se meni zdi zanimivejša reč! Govor, kazanje slik, prepoznavanje rokopisnih čačk, technotelepatija mogoče ... ne pa eno ubogo usklajevanje diska s procesorjem. To ma da se vse spravi na en čip, pa da se ne obrememnjujemo več s tem!
> Jaz vem, punce so bol vazne!
Jasno. Sentienti so najvažnejši.
Ampak nisem imel v mislih tega, ker to je samoumevno. Selbztfrštendlih, če moja nemščina preveč ne krevsa.
Operacijski sistem je samo zbirka nekih osnovnih programčičev za (so)delovanje osnovnih hardwareskih komponent.
Že vmesnik OSa s svetom, se meni zdi zanimivejša reč! Govor, kazanje slik, prepoznavanje rokopisnih čačk, technotelepatija mogoče ... ne pa eno ubogo usklajevanje diska s procesorjem. To ma da se vse spravi na en čip, pa da se ne obrememnjujemo več s tem!
Thomas ::
> mislim na podobnost indijskih ulic z langurji:
Hja ... pa da o "zauličju" sploh ne govorimo. Se svašta dogaja, česar se langurji niti ne domislijo.
Hja ... pa da o "zauličju" sploh ne govorimo. Se svašta dogaja, česar se langurji niti ne domislijo.
64202 ::
Okay, se en bolj ocitno on-topic komentar :)
Mislim, da bi morali (okay, bilo bi lepo), da bi proizvajalci softvera imeli odprte standarde. Torej, network protokoli in ostali protokoli za izmenjavo (dokument formati, API-ji, etc.). Ena skrajnost, da to zagotovis je GPL. Jaz bi bil zadovoljen ze s tem, da bi se korporacije nehale obnasati "to je moja lucka!"-style in bi odprle protokole. Ali je to sploh mozno v kakem *stabilnem* trznem sistemu? Ali pa smo res langurji?
Mislim, da bi morali (okay, bilo bi lepo), da bi proizvajalci softvera imeli odprte standarde. Torej, network protokoli in ostali protokoli za izmenjavo (dokument formati, API-ji, etc.). Ena skrajnost, da to zagotovis je GPL. Jaz bi bil zadovoljen ze s tem, da bi se korporacije nehale obnasati "to je moja lucka!"-style in bi odprle protokole. Ali je to sploh mozno v kakem *stabilnem* trznem sistemu? Ali pa smo res langurji?
Thomas ::
Res smo "langurji".
Enostavno (tržna) evolucija ne forsira tistih, ki odpirajo standarde za druge. Forsira (=obstanejo) tisti, ki naredijo bolj durable produkte. Durable v smislu, da obstanejo njihove nalepke dlje v trgovinah. Zaradi kateregakoli razloga.
Če hočemo cheatat ta sistem, je stranski efekt hitro langurski. Ali vsaj podoben stanju centralnoplanskega gospodarstva po parih letih.
Ne rečem, da se ne da zadev urediti. Nasprotno, mislim da jih bomo morali in da se bo izplačalo. Vendar naravni odzivi in učinki ne bodo avtomatično dobri. Prej avtomatično slabi.
Enostavno (tržna) evolucija ne forsira tistih, ki odpirajo standarde za druge. Forsira (=obstanejo) tisti, ki naredijo bolj durable produkte. Durable v smislu, da obstanejo njihove nalepke dlje v trgovinah. Zaradi kateregakoli razloga.
Če hočemo cheatat ta sistem, je stranski efekt hitro langurski. Ali vsaj podoben stanju centralnoplanskega gospodarstva po parih letih.
Ne rečem, da se ne da zadev urediti. Nasprotno, mislim da jih bomo morali in da se bo izplačalo. Vendar naravni odzivi in učinki ne bodo avtomatično dobri. Prej avtomatično slabi.
64202 ::
Hm, kaj pa ce nasa "langurskost" ni dovolj? Mogoce se bomo pa ujeli v taki "luknji" (lokalni minimum[tm]), kjer nasa langurskost ne bo dovolj mocna, da resno destabilizira dogajanje. And we live happily ever after.
Razen ce pade asteroid na Zemljo in (spet?) postanemo kanibali :).
Razen ce pade asteroid na Zemljo in (spet?) postanemo kanibali :).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 64202 ()
BigWhale ::
Firme imajo casovno prednost in prednost kateri stranka rece 'we can sue them!', ki pa je fiktivna prednost. You can't sue big ones like Microsoft. Vsak ki je kliknil I agree se je strinjal s tem, da ne bo tozil izdelovalca. V vecini EULA tako pise, tudi v GPLju.
Free in open source software pa imata prednost v entuziazmu. Jaz raje programiram doma, kot v sluzbi, kaj mislite zakaj?
> Aplikacija je samo razlog, da lahko prodajo support.
Tocno! In ravno to je gonilo F/OSSja, MS je sele zdaj ugotovil, da ne bo mogel vecno prodajati licenc za nove verzije, ker je trg zasicen. Sedaj bodo prodajali licence za dolocen cas. :)
Support je problem, ki je pa takm hecn. Kaj ti pomaga support, ce imas bug, ki ni popravljen pol leta? Pri F/OSS programju, ti lahko support popravi program...
Free in open source software pa imata prednost v entuziazmu. Jaz raje programiram doma, kot v sluzbi, kaj mislite zakaj?
> Aplikacija je samo razlog, da lahko prodajo support.
Tocno! In ravno to je gonilo F/OSSja, MS je sele zdaj ugotovil, da ne bo mogel vecno prodajati licenc za nove verzije, ker je trg zasicen. Sedaj bodo prodajali licence za dolocen cas. :)
Support je problem, ki je pa takm hecn. Kaj ti pomaga support, ce imas bug, ki ni popravljen pol leta? Pri F/OSS programju, ti lahko support popravi program...
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Blender od A do ProOddelek: Novice / --Nerazporejeno-- | 4782 (3058) | gzibret |
» | Slovensko podjetje Zemanta se je na Seedcampu uvrstilo med šest najinovativnejših (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / --Nerazporejeno-- | 8987 (6714) | Daedalus |
» | KAteri program za 3d risanje-za amaterje?Oddelek: Programska oprema | 8189 (8063) | Sl4v3 |
» | Intelektualna lastnina in copyleft (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 15397 (15397) | Exilian |
» | Če bi imeli idealno lečo ...Oddelek: Znanost in tehnologija | 2278 (1539) | Thomas |