Podatek vs. Informacija

Po definiciji, ki jo učijo na FRI, mogoče ni.
Definicija pravi, da je informacija subjektivno pojmovanje podatka.
Če je to pojmovanje čista nula (z drugo besedo: popolno ignoriranje), potem je to ravno toliko informacija kot je prazna množica množica. Ali pa še manj, npr. toliko kot je v računalništvu vrednost null, nil, undefined, void...

Jaz toliko zaupam mojim spam filtrom, da po neželeni pošti sploh ne brskam, torej sploh ne vem, da taka sporočila pridejo in pri meni obstajajo.

Saj ravno v tem je štos, da ni nič.
Če vrednost null (ali drug ekvivalent v nekem rač. jeziku) primerjaš s katerokoli vrednostjo, je rezultat vedno false. ker to sploh nima vrednosti.

> Definicija pravi, da je informacija subjektivno pojmovanje podatka.

Bogi, kaj grejo učit!

Informacije je v nekem vzorcu toliko, iz kolikor bitov je sestavljen minimalni program, ki tisti vzorec naredi.

Če se kdo ne strinja, njegov problem. Naj se pritoži Kolmogorovu.

Potem ima pa teh 99% prav.

Če koga zanima, kaj učijo na faxu : zapisnik predavanj in nekaj vaj (v obeh pdf datotekah glej poglavje informacija)

Obstajajo tudi edu sajti, kjer je jasno napisano, da je potrebno delati distinkcijo med pojmom informacija in pojmom podatek. Pa knjige na to temo tudi.

Zgolj iz zanimanja te sprašujem, kje Kolmogorov ovrže to o čemur sedaj razpravljamo ?

Ker je zanimivo, da sem jaz to zasledil vsaj pri predavanjih na osnovah teorije informacij in na informacijskih sistemih, če ne še kje drugje in dvomim, da bi se kar tako serijsko ignoriralo nekaj, kar je trdil Kolmogorov, ki je dokaj priznan strokovnjak 20. stoletja.

Smiselno bi bilo razlikovati med "informacijo" in "dato" takrat, kadar se ista data lahko generira iz manjše količine date. Pa bi potem rekli, da je informacija pač minimalno potrebna data.

Kar pa ponavadi ne vemo koliko je tisti minimalna količina bitov, nima niti to tapravega smisla.

>>Če koga zanima, kaj učijo na faxu : zapisnik predavanj in nekaj vaj (v obeh pdf datotekah glej poglavje informacija)

Kopernik mene pa malo zanima, kaj učijo na faxu. Zanima me tudi ali glede na to da je javna institucija, zahteva potrdilo da si član prostozidarke lože ali kake partije da prideš do zapiskov in vaj ali morda znanje pošljejo na daljavo samo tistim, ki jih najprej preverijo O tem da bi znanje prišlo na dom tudi tistim, ki ga zajemajo bolj spontano in ne hodijo okoli profesure z nabrušenimi ritmi vsak dan kaka 4 leta, torej do tistih, ki bi ga radi zajeli tako iz čistega firbca in samo tistega, ki je podano na njim razumljiv način....o tem sanjam že 20 let...vpraš Thomasa če ne verjameš...in moram priznati ni mi čisto jasno zakaj slovenske univerze pa seveda tudi druge, ki jih sofinancirajo države, rezultate svojega vloženega kapitala ne položijo v roke vsem znanja žejnim. In ja..vem da je oftopic ...sorry bom naprej priden..... in odgovor 'vpiši se' ne velja...so eni profesorji tako grdi, da bi po svetih zapisih morali nositi vreče čez lice, jaz pa sem še naprej firbčen in me zanimajo zapisi njihovega učenja. In ja tudi videozapisi so super, saj grozljivke tudi gledam. Samo doživljam jih nerad

> Če bi bil še kje dobri OwcA.

Dobrega OwcA-ta ni več. Sem že povpraševal v MO, pa bogsigavedi kam je šel. So se skregali?!?! Baje je še med živimi.

Ja, kopja se lomijo. Podobno kot se lomijo, če so virusi živi ali niso.

Dovolj brezpredmetno vprašanje, ki pa nekaterim ne da miru.

Ločevanje na "živo" in "neživo" je prav tako "umetno" in nepotrebno, kot je ločevanje med "podatki" in "informacijami".

IMO oboje služi istemu namenu. Nekateri ta ločevanja emocionalno rabijo.

Donfilipo, ne štekam čisto, kaj te matra. Gradiva je dobesedno na tone, tako na internetu kot v knjižnicah.

Thomas, jaz mislim, da je v tem konkretnem primeru težava v pojmovanju koncepta. Kaj si nekdo predstavlja, ko govori o informaciji. Fizik, matematik, računalničar, jezikoslovec.

Donfilipo, jaz tudi ne štekam čisto, kaj te matra.

Ko sem jaz hodil na faks, so se profesorji kar dobro zavedali, da so v javni službi. Več njih je direktno nekajkrat poudarilo, da lahko pride na predavanja kdorkoli, vpisan ali nevpisan.

Tako sem jaz nekoč, ko je bila zanimiva tema pripeljal sodelavca na predavanja in to profesorju tudi dal vedeti. In se mu je še dobro zdelo.

Ločevanja med informacijo in podatkom so nas učili že v 1. letniku gimnazije. Že takrat se mi je zdelo mal nesmiselno vse skupaj, sploh ker je zelo subjektivno kaj je informacija in smo morali na testih ugibat kaj je profesor mislil da je. Bomo vidli kaj nas bodo na FRIju naučili.

In pravniki se raje ukvarjajo z rimskim pravom kot z nami. Jaz sem pri njih že glede marsičesa obupal.

Distinkcija je lahko tudi med črnimi in belimi smrekami. Ene imenuješ črne, druge pa bele. Če pa ima to kakšen smisel, je pa drugo.

Razlikovanje informacije in podatka je še precej bolj nesmiselno. Vodi do večjih konfuzij. Čeprav se ti včasih morda zazdi, da je koristno.

Zakaj se mi zdi, da je ta diferenciacija popolnoma umetna in za kakršnokoli analitično obravnavo tudi v celoti nepomembna?

Lahko pa, če jih nimaš, poveš komu, ki bi jih v tem primeru kupil, pa si razdelita profit.

No vidiš. Zate je to podatek, za tistega, ki pa mu boš svetoval nakup delnic pa informacija.

Ker se ne zanimaš za nakup teh delnic. Informacija je pač podatek, ki ga imaš namen uporabiti.
Še en primer: jaz bom odpotoval v braziljo. Kakšno je tam vreme je za tebe podatek zamene pa informacija.

Ubistvu ma jure prav, ja. Informacija je tisti podatek ki se ga odlocis (koristno) uporabiti.

Razlika med tema dvema terminoma dejansko obstaja, ampak najdet situacijo kjer bi se ta razlika izkazala za odlocilno (pri preprecevanju napak recimo) pa niti ni tako zelo lahko....

Nakoncu gre pa vseeno samo za definicije izrazov. Ce se bo Krkina delnica zvisala za 5% je cisto vseeno a temu nekdo rece podatek ali informacija, tista delnica bo se vseeno 5% vec vredna kot je bila dan prej. In sladoled bo se vedno mrzel, voda se vedno mokra, ....

Edina ločitev, ki jo jaz poznam, je ta, da iz N podatkov lahko potegneš M informacij, kjer je M <= N.

Podatki imajo neko vrednost (in ponujajo informacijo) zgolj v kontekstu, ki jim daje pomen.

Ampak v tem primeru informacija ni sinonim za podatek in predstavlja zgolj ovrednotenje nekega podatka znotraj danega konteksta. Jaz si ne bi drznil posploševati razlike med podatki in informacijami kar na splošno, ali pa obratno, ugotoviti, da razlike med pojmoma enostavno ni.

Imamo datoteko, v kateri so našteti vsi naslovi IP naslovnega prostora IPv4 (to je 2^37 bitov podatkov).

Ker lahko te podatke zapišemo z bistveno manj biti, lahko rečemo, da ti podatki nimajo (skoraj) nobene vrednosti in zato ti podatki ne nosijo v sebi (skoraj) nobene informacije?

Če ja, potem pojma nikakor nista sinonimna.

Saj se obnese. Samo ni vidne take razlike kot v ostalih primerih. Saj zate je lahko informacija=podatek in obratno, zame in pač ni. Kot lignji in pa kalamari. Jaz še nisem videl da bi kalamar plaval v vodi. Mogoče pa si ti?

Indoktrinacija s tole traparijo je segla kar globoko, vidim.
Podatki se očitno lahko tudi vsak trenutek spremenijo v informacijo. Zame je recimo "le podatek", kako zgleda avstralski dolar. Toda ko enega najdem v svoji denarnici, nenadoma postane informacija?
Za lase privlečeno, ko hudič.

da iz podatka dobis neko informacijo moras znat pravilno prebrat podatke. valda da se lahko spremenijo v vsakem trenutku, saj je to subjektivna stvar. za nekoga ki ne ve kak je avstralski dolar, bo to podatek dokler tega ne zve, potem pa to postane informacija.
podatek je nicvreden, zanje pa ga pretvori v nekaj koristnega -> informacija

Ja, Informacija je podatek, ki dobi pomen.
Podatek in informacija sta v surovi obliki res eno in isto, vendar se podatek spremeni v nekaj več, v in-forma-cijo, ko se ga interpretira.

Zaporedje številk 16081999 nedvomno je podatek, ki si ga lahko zelo različno interpretiram, naprimer kot rojstni datum otroka, nekdo drug si ga bo interpretiral, kot datum, ko je nastopil prvo službo, nekomu lahko pomeni telefonsko številko, na katero mora poklicati, nekomu pa ne pomeni nič (zaenkrat).

Podatku lahko da pomen karkoli, ne samo človek, pomen mu lahko dajo stroji, merilne naprave, računalniki.
Računalniškemu programu lahko nek podatek nekaj pomeni, lahko pa tudi ne.
Podatek bo ostal še vedno podatek, vendar programu nič ne pomeni, če ga o ničemer ne in-formira, torej je zanj podatek brez forme, brez oblike ali strukture, ki bi mu kaj pomenila.

10761549660241094136292111060032897177237452965905431201083273010250462932026091012123427835772528858303981824394975992367865579556760413140619756176705448340
412189669784994300552924935325034452441541915261910328894591053292650355756182858603773729115459489859837146236696611617364188362998275482798529921597491695466
41960180764219762832432152244594446314766336