Referendum o arbitraži

Raje odgovorite na vprašanje, ali po vašem mnenju Sloveniji pripada teritorialni stik z odprtim morjem.

Zemljepisno gledano nam ne pripada. Zgodovinsko gledano nam pripada tak ali drugačen koridor, ki nam ga bodo zato arbitri najverjetneje tudi dodelili. Ampak tudi če nam ga ne bodo, se ne bo čisto nič hudega zgodilo. Naše gospodarstvo ne bo za to čisto nič prizadeto.

O.

Celo predstavnica vladne strokovne skupine ni izključila možnosti služnosti

Očitno tudi pojma nima, kaj govori. To o "služnosti poti", ki naj bi jo dobili, je bedarija par excellence, ker to je pa res nekaj, kar v mednarodnem pomorskem pravu ne obstaja.

Neškodljiv prehod prek teritorialnih voda je eno od temeljnih pravil, in velja na splošno, za vse, po vsej površini, ne potrebuješ nobenih dodatnih "poti". To že ves čas imamo, tako na hrvaški kot italijanski strani in arbitri tega sigurno ne bodo posebej določali.

To je nekako tako, kot če bi imel po obstoječem zakonu pravico hoditi po vsem sosedovem travniku, da prideš domov, potem bi ti pa nekdo določil stezo, po katerem moraš hoditi. To bi bili v nasprotju z zakonom, in tako bi bila tudi "služnostna pot" prek hrvaškega morja v direktnem nasprotju z mednarodnim pravom.

O.

A si sposoben napisat nekaj kot odrasla oseba, ki nima skisanih možganov?

A si ti sposoben tako kaj prebrati? Ti si iz napisanega prebral "izdajalec petrle in odrešenik drnovšek", čeprav tega nisem nikjer napisal. Ne svojih travm drugim pripisovat.

Če bo pot na morje služnostna, lahko Hrvatje pobirajo davke za prehod.

Še eden, ki kar nekaj naklada, čeprav v resnici niti najmanjšega pojma nima. Osnova mednarodnega pomorskega prava je pravica do neškodljivega prehoda prek teritorialnih voda katerekoli države. Nobena država nima pravice pobirati davkov pri plutju prek njenih teritorialnih voda.

Vse tovorne ladje že ves čas na poti v Koper (in Trst) plujejo prek hrvaških teritorialnih voda pri Palagruži in Brionih. In bodo tam plule, tudi ko bomo imeli uradno potrjen stik z mednarodnimi vodami.

Prav neverjetno je, koliko laži in zavajanja slišimo iz ust nasprotnikov arbitraže.

O.

Nism pravnik, našteval ti jih ne bom

Skratka, ne veš, verjameš pa tistim, ki so ti bolj všeč, ne pa tistim, ki znajo svoje trditve argumentirati. To je zelo slaba popotnica za pravilno odločanje v življenju.

Po mednarodnem pravu lahko brez težav dobimo večino Piranskega zaliva. Mednarodno pravo upošteva zgodovinske in vse druge relevantne okoliščine. Kdor trdi drugače, bodisi zavestno laže, bodisi ne ve, kaj govori.

Je pa res, da po mednarodnem pravu ne moremo priti do točke T5, ker je do tja več kot 12 milj od našega kopna. Več kot 12 milj morja preprosto ne moremo imeti.

Zato pa je točka 3b v sporazumu, določitev stika, ki bo arbitrom omogočila, da Hrvatom malo skrajšajo morje (manj kot 12 milj imaš lahko, več ne smeš imeti) in tako mednarodno morje pripeljejo do našega teritorialnega morja.

Ampak pomembno je vedeti, da je to edina možnost, da pridemo do mednarodnih voda. Tako opevana zunanja pravičnost je pravljica, ker tudi z upoštevanjem zunanje pravičnosti ne moreš imeti več kot 12 milj morja. Kdor trdi, da bi zunanja pravičnost zanesljivo omogočila uresničitev vseh naših zahtev, bodi laže ali ne ve, kaj govori.

Doseženi arbitražni sporazum omogoča dosego vseh naših ciljev - večino Piranskega zaliva in teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Haag tudi z zunanjo pravičnostjo tega niti približno ne zagotavlja.

Pravljica je tudi prepričanje, da lahko Hrvate prisilimo v kapitulacijo pred našimi zahtevami.

Stvari so v resnici preproste - kdor bo glasoval ZA, bo dokazal, da zna misliti z lastno glavo in v argumentirani razpravi ločiti med zrnjem in plevami, med dobrimi in slabimi argumenti, med utemeljenimi trditvami in populističnimi floskulami. Dokazal bo tudi, da ima pogum, da zaupa v naš prav, v mednarodno pravo in v sporazumno reševanje sporov.

Kdor bo glasoval PROTI, bo dokazal, da ne razmišlja z lastno glavo, ampak verjame avtoritetam in naredi tako, kot mu rečejo. Dokazal bo tudi, da ga je strah, da ne zaupa v naš prav, v mednarodno pravo in sporazumno reševanje sporov.

It's really that simple.

O.

bi lahko brez problema napisal v sporazum tudi teritorialni stik,

Lahko bi tudi napisali, da je naš Umag in meja na Mirni.

Ni stvar v tem, kaj bi lahko napisali, ampak na kaj bi obe strani pristali. Hrvati ne bi pristali na to, da piše teritorialni stik, ker bi se s tem vnaprej odrekli nečemu, kar mislijo, da jim pripada. Mi pa samo na določitev meje na morju ne bi pristali, ker mislimo, da nam pripada stik. In je bil potreben kompromis, ki omogoča, da se Hrvati ne predajo vnaprej, mi pa vseeno lahko dobimo, kar mislimo, da nam pripada.

O.