Slo-Tech - Še ena izmed mnogih Asusovih plošč, ki pa tokrat ni samo še en model iz množice, saj prinaša, sicer dokaj nišno, a vseeno zelo uporabno lastnost - 7 PCIe x16 rež. Od teh so 4 čistokrvne, povezane s 16 stezami, 3 pa z le osmimi. Namen tega razloži beseda v imenu plošče, Supercomputer. S prihodom DX 10 grafičnih kartic sta tako nVidia kot ATi namreč prešla na Unified Shader arhitekturo, ki ni več uporabna zgolj za izrisovanje 3D slik, temveč je popolnoma sposobna običajnega preračunavanja podatkov. Sprva so GPGPU oz. računanje z grafičnim čipom s pridom izkoristili Folding @ Home in ostali podobni projekti, kjer se uporablja distribucijsko računanje, danes se...

Slashdot - Vse od integracije brskalnika Internet Explorer v operacijski sistem Windows je ta poteza burila duhove. Microsoft si je s tem, tako pravijo konkurentje in Evropska komisija, pridobil nezakonito prednost in dosegel absolutno večino na trgu brskalnikov. Kot kaže, pa si je Microsoft očitke le vzel k srcu, saj je v zadnji gradnji bete Windows 7 nova možnost odstranitve Internet Explorerja.

Gradnja 7048, ki sicer javnosti še ni prosto dostopna, ima namreč funkcijo Windows Features, kjer je možnost izklopa Internet Explorerja (turn off). Na prvi pogled se zdi, da ne gre le za kozmetično skrivanje bližnjic, saj se sistem po izbiri možnost kar...

Slo-Tech - Od prvih novic dobrega pol leta nazaj se je predvsem navijalski svet pripravljal na ta, roko na srce, žalosten dan. Vmes je sicer še bilo nekaj upanja, da se Abit pobere, a temu očitno ni tako. Po zadnjem neuspelem poizkusu, kjer so v digitalni foto okvir vgradili tiskalnik, je USI, lastnik Abita, včeraj dokončno obupal nad Abitom in zaprl firmo.



Abit bo ostal v spominu predvsem navijalcem prvih penitum 4 in takratnih Athlon XP procesorjev, kjer so bile matične plošče iz NF7 in IC7 serije glavno orožje za vse, od nedeljskega navijanja, podiranja rekordov in celo težkih modifikacij domačega izvora.

Po Epoxu še Abit. Naslednji prosim!

TG Daily - Nvidia je že izrekla nekaj ostrih besed o Intelovi platformi Atom, ki jo Intel trmasto noče odpreti ter raje prodaja samo svoja čipovja in matične plošče zanje. Januarja je bil Nvidiin izvršni direktor Jen-Hsun Huang zelo neposreden, ko je dejal, da platforma Atom ustvarja bazo računalnikov, ki bo dolgoročno škodila programski industriji za PC-je. Po neuspešnih prigovarjanjih ima Nvidia očitno dovolj, zato se je odločila, da bo poskusila z lastnim čipom.

Svoj prvi sistemski procesor je Nvidia izdala februarja 2008 z imenom Tegra, ki je skupaj z grafiko GeForce deloval kot enovit sistem v enem čipu (System-on-Chip), a je šlo za arhitekturo ARM in ne x86. Tegra se je uporabljala v majhnih napravah, kot so bili pametni telefoni ipd.

Sedaj pa so se pojavile napovedi, da bo Nvidia poskusila kar s procesorjem z naborom ukazov x86. Podrobnih informacij niso želeli dati, tako da ni znano, ali se bodo odločili za razvoj od začetka ali pa bodo uporabili kakšno obstoječo licenco, recimo za...

X-Bit Labs - Podjetje Jon Peddie Research (JPR), ki se ukvarja z raziskavami trga večpredstavnosti in grafike, je včeraj objavilo smelo napoved. V svoji študiji namreč ocenjujejo, da se bo v prihodnjih letih delež v vezne nabore matičnih plošč integriranih grafičnih čipov izrazito zmanjšal.

Lani sta bili dve tretjini vseh prodanih grafičnih procesorjev integrirani na omenjeni način, medtem ko naj bi se ta delež do leta 2011 zmanjšal na petino, do leta 2013 pa praktično izginil. V prehodnem obdobju naj bi imeli proizvajalci na voljo tri možnosti: ločene grafične kartice, ki se priključijo na takrat aktualno vodilo matične plošče (PCI-e ali kar bo takrat v modi), integrirane kartice na ploščah ali pa uporabo osrednjih procesorjev, ki bodo že imeli vgrajen del za grafiko. Kasneje naj bi popolnoma prevladal zadnji model, ki ga Intel napoveduje že za konec tega leta v procesorjih Westmere, AMD pa naj bi svojo rešitev Fusion predstavil leta 2011. Kljub temu to naj ne bi pahnilo v pozabo ločenih...

Yahoo News - V Los Angelesu so v sredo na štiri leta v zveznem zaporu obsodili 27-letnega hekerja Johna Schieferja zaradi uporabe in razširjanja zlobne programske kode, ki je okužila na tisoče računalnikov in jih spremenila v zombije. Obsojeni si je sicer kruh služil kot svetovalec za računalniško varnost, a mu sam kruh očitno teknil in si je zaželel tudi kakšen krof, zato je z zlo kodo kradel osebne informacije oz. identiteto (vključno s številkami kreditnih kartic) žrtev, s čimer si je prislužil 19.000 dolarjev, ki jih bo seveda moral vrniti. Postopek proti obtoženemu se je začel lanskega aprila, ko se je izrekel za krivega, tako da izid ni presenečenje.