Bitcoin

Slo-Tech - Precej zanimiv odgovor na finančno krizo prihaja iz hekerske skupnosti. Japonec Satoshi Nakamoto je leta 2009 predstavil digitalno valuto bitcoin, ki bi jo namesto centralne banke upravljali kar uporabniki sami skozi posebno p2p omrežje, zgrajeno po vzorcu bittorrenta (od tod seveda tudi ime). Valuta je zadnje čase postala še kar priljubljena.

Uporabnik si s spletne strani bitcoin.com prenese klient, ki je na voljo že za vse popularne platforme (Linux, Mac in tudi Okna). Avtomatsko dobi svojo številko računa (ti. bitcoin address), na katero mu lahko drugi uporabniki pošljejo kovančke kot plačilo za karkoli. Vse transakcije so digitalno podpisane in decentralizirano hranjene v omrežju, kar onemogoča ponarejanje in ponovno uporabo kovancev. Kar je še lepše, valuta omogoča apoene do 8 decimalke (0.00000001) in provizij za transakcijo ni, kar je odlično za mikroplačila.

Valuta seveda ni uradno plačilno sredstvo (legal tender), zato ni splošno uporabna, čeprav zanimanje zanjo rase. Donacije v bitcoinih od nedavnega sprejema Electonic Frontier Foundation (EFF) in tudi aktivistična skupina Anonymous. Z njo se da kupiti en kup online storitev, zlasti webhosting, ali pa kako dobro knjigo. Za tako mlado valuto to niti ni zanemarljiv dosežek.



Kot rečeno, bitcoin nima centralne banke, ki bi bdela nad količino kovancev v obtoku. Nasprotno, kovanci nastajajo z reševanjem časovno zahtevnega, a predvidljivega matematičnega problema (glej satoshijev pdf) izračunavanja hashev. V naslednjih 30-40 letih naj bi dosegli končno število kovancev, tj. 21 milijonov. Povprečno računalo rabi približno slabo leto dni, da naračuna 50 kovancev, pri čemer je cena pokurjene elektrike že višja od vrednosti kovanca. Bitcoin se zato zanaša na doniran procesorski čas uporabnikov, ki poganjajo klient (podobno kot SETI@HOME).

Kovance je mogoče zamenjati za ameriške dolarje (1BTC = 0.9US$) ali evre (1BTC = 0.66€), ter z njimi aktivno trgovati. Trg trenutno še ni pretirano likviden (včeraj je bilo le za 1600 US$ transakcij), dnevno pa tečaj niha tudi za 10%. Borzniki sicer pričakujejo rast in temu primerno pripravljajo opcije in (oh ne) trgovanje s sposojenim denarjem.

Zgolj iluzorno bi bilo pričakovati, da bi tako decentralizirana in provizij prosta valuta lahko postala resni igralec na svetovnem trgu, lahko pa mirno obstaja v svoji tržni niši. Dokler jo ljudje hočejo, in so jo pripravljeni zamenjati za dobrine in druge valute, bo uspešno živela.