Slo-Tech - Napočil je dan, za katerega se je zdelo, da ga nikoli ne bo. Prva verzija Miki Miške, ki jo je Walt Disney premierno predstavil v kratki risanki Steamboat Willie leta 1928, je prešla v javno last. Po ameriški zakonodaji je materialna avtorska pravica omejena na 95 let, zato je danes potekla na delih, ki so izšla leta 1928. A zgodba je širša od ene risanke.

Walt Disney Company je eden velikanov popularne kulture, ki je igral ključno vlogo pri sprejemanju zakonodaje o avtorskih pravicah. Nekoč je avtorska pravica v ZDA trajala le 14 let z možnostjo podaljšanja še za enkrat toliko, kasneje pa so z več spremembami zakonodaje dobo podaljševali. To se je zgodilo vsakokrat, ko je kazalo, da bo Miki Miška prešla v javno last, nazadnje leta 1998. Walt Disney Company je bil eden največjih lobistov, zagotovo pa ne edini. Miki Miška je namreč več kot zgolj eden izmed likov podjetja, je najprepoznavnejši, najpomembnejši in tudi najbolj dobičkonosen. Navsezadnje ima podjetje silhueto glave tega...

Slo-Tech - Pričakovati je, da bo 1. januarja prihodnje leto v javno last prešlo cel kup avtorskih zaščitenih del, ki so izšla leta 1923. Znameniti Miki Miška, ki je z nami od leta 1928, bo to doživel leta 2024. Za zdaj kaže, da podaljšanja v zadnjem hipu ne bo, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. Ne bo pa to veljalo za vsa dela. Utegne se zgoditi, da bo ameriški Kongres vnovič podaljšal avtorske pravice za zvočne posnetke, kar je v preteklosti storil vsakokrat, ko je kazalo, da bo večja skupina del postala javna last.

Do leta 1976 so avtorske pravice veljale 56 let, ko jih je Kongres retroaktivno podaljšal na 75 let. Ko je leta 1998 ponovno kazalo, da bodo dela iz leta 1923 postala javna last, je predsednik Bill Clinton podpisal zakon, ki je avtorsko zaščito...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...

Slo-Tech - Tako kot avtorji slo-tech novic tudi BBC-jevi novinarji kot vir često uporabljajo socialna omrežja; ne samo zato, ker je ceneje, ampak tudi, ker so tovrstne informacije pogosto boljše od uradnih poročil. BBC je med poročanjem o nedavnih Londonskih izgredih uporabil številne twitte in predvsem twittane fotografije ljudi v neposredni bližini izgredov, kot vir pa niso navedli avtorja posta (navedba avtorstva, attribution), ampak zgolj "from twitter". S tovrstno krajo vsebin se dokaj redno srečujejo tudi naši blogerji; no eden od angleških - Andy Mabbett - pa je BBC-ju celo poslal pritožbo. V...

Techdirt - V začetku meseca je po netu zaokrožila zanimiva foto zgodba o fotografijah, ki so jih s pozabljenim fotoaparatom fotoreporterja Davida Slaterja ustvarili makaki v narodnem parku North Sulawesi v Indoneziji. Lavent je med delom za agencijo Caters news agency potoval po območju in fotografiral lokalno floro in favno, med drugim tudi to inteligentno in spretno vrsto primatov. Ena od samic je očitno našla njegov fotoaparat in se začela z njim igrati, pri tem pa...

Slo-Tech - Da je avtorsko pravna zakonodaja potrebna temeljite prenove, je postalo očitno že marsikomu. Zato je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, da je Urad RS za intelektualno lastnino pričel pripravljati novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Urad je konec aprila vse zainteresirane pozval k pošiljanju predlogov zakonskih sprememb, rok za oddajo obrazloženih predlogov pa je do konca tega meseca.

Enega izmed predlogov so pripravili tudi sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija. Predlagajo predvsem dvoje.

Prvi njihov predlog je, da se ukine obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru neodrskih pisanih in glasbenih del oz. vsaj možnost svobodne izbire avtorjev glede tega. Ta predlog bi avtorjem omogočil svobodno izbiro priobčitve njihovega dela javnosti.

Trenutna zakonodaja je namreč taka, da v njihovem imenu ne glede na njihove želje nadomestilo prejme kolektivna organizacija - SAZAS oz. Zavod IPF. Ta rešitev bi tudi omogočila, da bi se nepridobitni producenti oz....