Nvidia prehaja na odprtokodne jedrne module za svoje grafične kartice
Slo-Tech - Nvidia je sporočila, da bodo od naslednje verzije grafičnih gonilnikov NVIDIA 560 za Linux v celoti prešli na odprtokodne jedrne module. Pred dvema letoma je Nvidia izdala prvi gonilnik za Linux z odprtokodnim jedrnim modulom, ki pa še ni bil na nivoju lastniških. A razvoj je v teh dveh letih hitro tekel, nove funkcije so se dodajale in sedaj je napočil čas.
Za zdaj vse kartice še ne bodo združljive z odprtokodnimi moduli. Podprte arhitekture bodo trenutno NVIDIA Turing, Ampere, Ada Lovelace in Hopper, medtem ko bodo Maxwell, Pascal in Volta še počakali. Novi odprtokokodni gonilniki bodo podpirali HMM (heterogeneous memmory management), varno računanje (confidential computing), nove pomnilniške arhitekture za platformo Grace (coherent memmory architectures).
Situacija je torej hibridna. Grace Hopper in Blackwell odprtkodne gonilnike zahtevata. Za Turing, Ampere, Ada Lovelace ali Hopper so priporočeni, za Maxwell, Pascal in Volta pa jih ni. V večini primerov bo namestitveni...
Za zdaj vse kartice še ne bodo združljive z odprtokodnimi moduli. Podprte arhitekture bodo trenutno NVIDIA Turing, Ampere, Ada Lovelace in Hopper, medtem ko bodo Maxwell, Pascal in Volta še počakali. Novi odprtokokodni gonilniki bodo podpirali HMM (heterogeneous memmory management), varno računanje (confidential computing), nove pomnilniške arhitekture za platformo Grace (coherent memmory architectures).
Situacija je torej hibridna. Grace Hopper in Blackwell odprtkodne gonilnike zahtevata. Za Turing, Ampere, Ada Lovelace ali Hopper so priporočeni, za Maxwell, Pascal in Volta pa jih ni. V večini primerov bo namestitveni...