Reuters - Švedski mobilni velikan Ericsson se je v ZDA poravnal z ministrstvom za pravosodje in bo plačal dobro milijardo dolarjev odškodnine zaradi obtožb o korupciji. Podjetje je priznalo, da je vsaj med leti 2000 in 2016 kršilo zakon FCPA (Foreign Corrupt Practices Act), ki prepoveduje podkupovanje tudi v tujini. Ericsson je v tem času podkupoval državne uradnike v Vietnamu, Džibutiju, Indoneziji, Kuvajtu in na Kitajskem. Ericsson je preko tretjih posrednikov podkupoval ljudi, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, da si je zagotavljal posle. Uporabljali so podkupnine, darila, črne fonde in druge načine kupovanja naklonjenosti.

Izvršni direktor podjetja Borje Ekholm je potrdil, da so nekateri zaposleni na nekaterih trgih, med njimi tudi menedžerji, ravnali v slabi veri in namenoma opuščali dolžni nadzor. Kar se je zgodilo, je nesprejemljivo in velik črni madež v zgodovini podjetja, je še dodal. Zaradi tega so že prenovili svoj protikorupcijski program in izvedli ukrepe, ki bodo preprečili...

TechCrunch - Google se je s francoskimi organi pregona sporazumel, da bo plačal skoraj milijardo evrov kazni in zaostalih davkov, s čimer se bo končala finančna preiskava, ki se je začela pred štirimi leti. Drugi tehnološki velikani se bojijo, da gre za precedens, ki bo vplival tudi na njihovo obravnavo v Franciji.

V sporazumu s francoskimi organi se je Alphabet (Googlovo matica) zavezal, da bo plačal globo v višini 500 milijonov evrov in še 465 milijonov evrov dodatno ugotovljenih davčnih obveznosti. Ministrstvo za finance je leta 2016, ko so začeli preiskavo, zahtevalo 1,6 milijarde dolarjev in odločno zavračalo možnost poravnave. A pragmatičnost ima svojo vrednost, zato se je ministrstvo izognilo daljši sodni poti in dokazovanju...

The Wall Street Journal - Po neuradnih informacijah sta ameriško ministrstvo za pravosodje in agencija za trg vrednostnih papirjev začela preiskavo podjetja Microsoft, ker naj bi na Madžarskem v letih 2013 in 2014 podkupoval v zameno za pridobivanje javnih naročil, poroča The Wall Street Journal. Microsoft naj bi svojo programsko opremo, zlasti Office, po zelo znižani ceni prodal madžarskemu posredniku, ki je potem državnim institucijam zaračunal polno ceno. Iz razlike naj bi se izplačevale tudi podkupnine za ljudi, ki so poskrbeli za posle. Po ameriški zakonodaji (US Foreign Corrupt Practices) je plačevanje podkupnin v zameno za posle prepovedano.

Povedna je tudi Microsoftova izjava, da so takoj po zaznavi potencialnih nepravilnosti v letu 2014...

Bloomberg - Po zatišju, ki se je v sodnih dvoranah napovedovalo po nekaj odmevnih poravnavah v patentnih tožbah, je ta teden prinesel novo bojišče. V lase sta si skočila Apple in švedski Ericsson.

Prvi je v torek udaril Apple, ki je zoper Ericsson na kalifornijskem sodišču vložil tožbo, da naj bi Ericsson zahteval previsoke licenčnine in da njegovi patenti sploh niso ključni za implementacijo LTE. Zato je Apple mnenja, da s svojo implementacijo LTE sploh ne uporablja Ericssonovih patentov in mu zato ni dolžan plačati nobenih licenčnin. V primeru, da sodišče odloči, da so patenti ključni in jih Apple krši, pa želi Apple po sodni poti določiti višino poštene odškodnine, ki ni toliko, kolikor zahteva Ericsson. Tako trdi Apple.

Švedi niso ostali dolžni in...

BuisnessWeek Online - Ameriško ministrstvo za pravosodje je Googlovemu prevzemu Motorole Mobility prižgalo rumeno luč, ko je zahtevalo dodatna pojasnila in podrobnosti o načrtovanem prevzemu, preden bo eventualno izdalo pozitivno mnenje. S tem Googlov prevzem še ni v težavah, je pa to jasno sporočilo, da bodo morali zelo paziti na protimonopolno zakonodajo.

Google je prejšnji mesec za Motorolo Mobility ponudil 12,5 milijarde dolarjev, kar je bila občutna (več kot 60-odstotna) premija na tedanjo tržno ceno podjetja. Tedaj je Google navajal večjo konkurenčnost ekosistema Android kot enega glavnih razlogov za prevzem, čeprav je vsem zelo jasno, da se v ozadju skriva kopičenje patentov, saj jih bo kupčija v Mountain View prinesla več kot...

The Wall Street Journal - Po pisanju The Wall Street Journala je Google napravil za 500 milijonov dolarjev rezervacij za poravnavo s pravosodnim ministrstvom v primeru oglaševanje ilegalnih spletnih lekarn. Če se namreč izkaže, da je kateri iskalnik s prikazovanjem oglasov za ilegalne dejavnosti služil, je kazensko odgovoren, in prav to pravosodno ministrstvo očita Googlu.

Srž problema so reklame za spletne prodajalne zdravil, ki nimajo sedeža v ZDA. Te kršijo zakonodajo s prodajo ponarejenih, pretečenih ali neodobrenih zdravil, pri čemer zdravniški recept sploh ni potreben, zato je njihovo delovanje v ZDA prepovedano. Če se bo izkazalo, da je Google vede sprejemal oglase teh prodajaln, bo kazensko odgovoren (recimo leta 2007 so se Google, Microsoft in Yahoo poravnali in plačali skupno 31,5 milijona dolarjev zaradi oglaševanja...