»

Ustavno sodišče dalo prednost transparentnosti pred poslovno skrivnostjo

Ustavno sodišče RS - Ustavno sodišče RS je ta teden izdalo odločbo U-I-52/16 sprejeto 12. januarja letos, kjer je presojalo o zakonu do dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Konkretno, odločali so o noveli ZDIJZ, ki je določila, da lahko vsakdo brezpogojno dostopa do nekaterih podatkov gospodarskih družb, ki jih obvladujejo osebe javnega prava (torej država in občine). V ta krog zavezancev spadajo tudi banke, ki so bile deležne sanacijskih ukrepov države (po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank), presojo ustavnosti pa je sprožila banka NKBM.

ZDIJZ je namreč določil, da so javni podatki o pravnih poslih (svetovalne, avtorske, in druge intelektualne storitve) in sicer podatek o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil ter o datumu in trajanju posla.

Ustavno sodišče je sicer zavzelo stališče, da ZDIJZ sicer posega v pravico do varstva poslovne skrivnosti, vendar je presodilo, da v tem primeru prevladuje krepitev...

18 komentarjev

IMSI lovilci: policija še vedno zavaja in skopari z resnico

Slo-Tech - V komentarjih na včerajšnjo objavo Kako se kupuje IMSI lovilce se je pojavil zavrnilni odgovor slovenske policije na nekaj vprašanj v zvezi z njihovo uporabo IMSI lovilcev.

Ker gre za zadnje čase precej vročo temo, pri kateri dejansko stanje ni povsem jasno, si poglejmo, kaj je o uporabi lovilcev sploh znanega v javnosti.

Marjan Fank, namestnik šefa slovenske kriminalistične policije in najbrž prvi, ki bi kaj vedel o tem, je še novembra 2012 v intervjuju za Vroči mikrofon Vala 202 izrecno zanikal uporabo lovilcev. Ko bo ustrezna pravna podlaga, ja, pred tem pa zagotovo ne:
[Marjan Jerman, Val 202] Poglejte, slišal sem, da imate na ministrstvu oz. policiji napravo, ki lahko odkrije telefonsko številko, celo uporabljate da jo že, vendar pa zakon - zakonsko še ni opredeljeno, da bi se ta stvar lahko uporabljala?
[Marjan Fank] Zakonsko ni opredeljeno, tudi že večkrat smo seveda pri teh spremembah Zakona o kazenskem postopku to poskušal urediti, ampak na žalost je bilo to vedno...

62 komentarjev

Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti retencije prometnih podatkov

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar

vir: RTV Slovenija
Slo-Tech - O zgodbi s ti. Unijino retencijsko direktivo smo že precej pisali, prvič že leta 2004, ko je Komisija še razmišljala o obvezni hrambi prometnih podatkov za potrebe preiskave hudih kaznivih dejanj in drugih resnih potreb nacionalne varnosti. Zbiranje na "prostovoljni osnovi" je članicam sicer dovolila že l. 2002 z malo ironično poimenovano direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, obveznost pa - kot zdaj vemo - potrdila marca 2006 z omenjeno retencijsko direktivo. Rok za prenos v nacionalno zakonodajo, pri nas Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) oz. zdaj ZEKom-1, je potekel 15. septembra 2007. Mi smo seveda požurili in kljub intenzivnemu nasprotovanju tako laične kot strokovne javnosti vse skupaj...

37 komentarjev

Še enkrat: ISP-ji nimajo obveznosti filtriranja informacij, ki se prenašajo

Sodišče Evropske Unije je upoštevalo tako interese avtorjev kot tudi ISP-jev in uporabnikov interneta. Splošni nadzor vsega prometa v dobro omejene skupine ljudi ne pride v poštev.

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije nam je v četrtek dostavilo rano božično darilo, ko je v zadevi Scarlet Extended proti SABAM (povzetek v angleščini, sodba v slovenščini) odločilo, da pravo EU prepoveduje vzpostavitev celokupnega filtriranja interneta na nivoju ISP-ja samo zato, da se prepreči piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin s p2p in podobnim programjem. S tem so efektivno prepovedali deep packet inspection in podobne tehnologije, ki bi, če bi ostale, lahko hitro privedle do obsežne cenzure interneta v Uniji.

Sodišče je povedalo, da avtorska pravica ni absolutna, zato je pri odmeri odločitev za njeno varovanje treba upoštevati tudi pravice tako ponudnikov kot uporabnikov interneta. Pri prvih pride v poštev zlasti svobodna gospodarska pobuda, ki ne dopušča...

46 komentarjev

ACLU sprožil obsežno raziskavo policijske uporabe lokacijskih podatkov mobitelov

Lokalni odbori ACLU so poslali zahtevke v 34 državah; preostale sledijo še kmalu.

vir: ACLU
ACLU - Ameriška organizacija za civilne svoboščin ACLU je minili ponedeljek policijskim organom v 34 zveznih državah poslala obsežen zahtevek za dostop do informacije javnega značaja (primer po FOIA, primer po ZDIJZ), in sicer za to, kdaj, kako in zakaj uporabljajo lokacijske podatke uporabnikov mobilne telefonije za sledenje osumljencev kaznivih dejanj. Gre za eno prvih resnih raziskav pogojev, pod katerimi lahko policija od mobilnega operaterja pride do podatkov, kje se je oziroma se trenutno nahaja določen mobilec. To so izrazito podrobni podatki o gibanju posameznika, vendar ameriška administracija v odsotnosti ustrezne zakonske/sodne regulacije ostaja na stališču, da dostop do njih ne predstavlja posega v zasebnost in zato sodni nalog ni potreben.

Po...

4 komentarji