»

Švedska oglobila Google zaradi kršitve GDPR

Slo-Tech - Švedski informacijski pooblaščenec (Datainspektionen) je Googlu izrekel 75 milijonov švedskih kron (sedem milijonov evrov) težko globo, ker ni ravnal v skladu z evropsko uredbo o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Problematično je izvajanje pravice do pozabe, ki državljanom omogoča zahtevati izbris povezav do člankov z zastarelimi, nerelevantnimi ali neresničnimi osebnimi podatki.

Datainspektionen je leta 2018 začel preiskavo zaradi suma, da Google ni v celoti spoštoval prejšnjih odločb švedskega regulatorja. Zaradi tega so izvedli podroben pregled in ugotovili, da je podjetje kršilo GDPR. Konkretno je šlo za dve pritožbi uporabnikov iz leta 2017 o odstranitvi iskalnih zadetkov. V enem primeru je Google preozko interpretiral, katere spletne naslove je treba odstraniti iz seznamov iskalnih rezultatov. V drugem primeru pa je Google predolgo odločal o odstranitvi.

Drugi problem je, da Google upravljavca spletne strani obvesti o rešeni pritožbi, torej da bo njegov naslov odstranjen...

6 komentarjev

V letu 2016 bistveno več šifriranega prometa

EFF - Leto 2016 lahko označimo kot prelomno leto, ko se je zavedanje o pomembnosti šifriranja internetne komunikacije, ki ga je že leta 2013 okrepil Snowden, prelilo v veliko rast šifriranega internetnega prometa. Upravljavci spletnih strani tega niso nenadoma ugotovili, temveč je k temu botrovalo součinkovanje več faktorjev.

Google strani, ki uporabljajo HTTPS, med iskalnimi zadetki uvršča više, Chrome pa se nad nešifriranimi pritoži. To ustvarja pozitivno motivacijo, da strani ponudijo HTTPS. Platforme, na katerih gostuje ogromno vsebine (Wordpress, Tumblr, Squarespace itd.) množično podpirajo HTTPS in ga privzeto uporabljajo. Uporabnikom torej ni bilo treba storiti ničesar, pa so njihove strani postale bolj varne. Stranem, ki želijo pridobiti certifikate, a...

25 komentarjev

Chrome v boju proti nešifriranim spletnim stranem

Razlika med Chrome 53 in Chrome 56

vir: CNET
CNET - Https je protokol za varno komunikacijo preko računalniškega omrežja, ki je za razliko od http protokola šifriran ter zaradi tega bolj varen (če je pravilno implementiran) za uporabnika pred spletnimi prevaranti. Http protokol, ki je nešifriran, ne zagotavlja kriptografsko varne potrditve identitete nasprotne stranke, medtem ko https protokol zahteva vsaj verifikacijo domene, če že ne celo potrditve identitete upravljalca domene (EV).

Zaradi spletnih prevarantov se je Chrome odločil pospešiti bitko proti nešifriranim spletnim stranem, s čimer nameravajo začeti januarja 2017, ko bo izšla nova različica spletnega brskalnika - Chrome 56. Parisa Tabriz, vodja Googlove ekipe inženirjev, ki se ukvarja z varnostjo na Chromu, je dejala da je njihov plan izpostaviti spletne strani, ki so nešifrirane in s tem morebiti nevarne obiskovalcem.

...

58 komentarjev

Država: Kakšna zasebnost in varnost na internetih, samo plačajte že davke!!!

Slo-Tech - Spet je tisti dan, ko moram državnim biričem nakazati desetino polovico svojih mesečnih prihodkov – oziroma, kot oni temu pravijo, plačati moram davke. Mesečni ritual se začne s pregledom eDavkov, ali država želi od mene še kaj razen običajnih davkov in prispevkov. In, kot vsakokrat, me brskalnik spet prijazno opozori, da spletna stran eDavki ne zagotavlja minimalnih varnostnih zahtev. Roka zadrhti, že tako razredčeni lasje štejejo nove žrtve in možgani preračunavajo, kaj mi država nudi za skoraj 1000 evrov plačanih davkov vsak mesec. Očitno niti varnosti na internetih ne.

Nič, dvignem telefon in v slabi uri sedim na kavi skupaj s tremi ljudmi, ki se imajo za etične hekerje. Prepričam jih, da svoje znanje usmerijo na spletne dacarje in mi pomagajo ugotoviti,...

201 komentar

Googlovo opozarjanje na nešifrirano e-pošto povečalo delež šifrirane

Google - Google je sporočil, da se je delež elektronske pošte, ki v nabiralnike uporabnikov Gmaila prispe prek varnih, šifriranih povezav, v zadnjem mesecu povečal za 25 odstotkov, kar pripisujejo izrecnemu opozarjanju, kdaj je povezava nezaščitena. V Googlu si želijo, da bi bila sčasoma vsa elektronska pošta šifrirana od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end), do česar nas loči še precej časa (tehnologija, kot je PGP, seveda že obstaja, a jo uporablja bolj malo ljudi).

Ko si si zamislili elektronsko pošto, je bil svet popolnoma drugačen - po tedanjem ARPANET-u so prvo elektronsko sporočilo poslali daljnega leta 1971 - in šifriranje tedaj ni bilo pomembno. Toda nešifrirana elektronska pošta je ekvivalent pošiljanja informacij na poštni razglednici, zato jo šifriramo na različne načine. Uporaba protokola TLS za komunikacijo med strežniki poskrbi, da nihče ne more prebrati pošte med...

11 komentarjev

Nekateri TOR exit nodi dodajo malware v prenesene datoteke

leviathansecurity.com - Ljudje ponujajo Tor node-e iz različnih razlogov, večinoma dobrih, se pa najdejo tudi taki, ki bi radi izkoristili uporabnike tega anonimizacijskega omrežja in jim namesto želenih datotek podtaknejo take z dodanim malwarom.

Josh Pitts, varnostni raziskovalec za ameriško hišo Leviathan Security, že nekaj let predava o metodah za spreminjanje izvršljivih datotek (t.i. binary patching). Pri tem rad poudarja, da ne gre za pretirano zahtevno operacijo in da so vsa potrebna orodja pravzaprav že precej let na voljo v odprtokodni in dobro dokumentirani obliki (k čemur prispeva tudi sam). Zato naj bi bilo zgolj vprašanje časa, preden se bo nekdo spomnil to tehniko uporabljati za okuževanje računalnikov. Napadalec z polnim dostopom do omrežnega...

9 komentarjev