Slo-Tech - Ni skrivnost, da ameriške tročrkovne agencije z NSA na čelu osebne podatke od podjetij, ki jih zbirajo in obdelujejo, najraje kar kupujejo. S tem odpade potreba po pridobivanju sodnih odredb. Poročilo ODNI (Office of the Director of National Intelligence) je minuli mesec razkrilo, da je od posrednikov možno kupiti praktično vse osebne podatke uporabnikov. Država izkorišča sivo območje, saj bi za zbiranje teh podatkov potrebovala pravno podlago, medtem ko se z nakupom agregiranih podatkov tej zahtevi elegantno izogne. Sedaj želi zakonodajalec to luknjo zapreti, čemur se NSA na vse kriplje upira.

NSA je začela intenzivno lobirati pri demokratskih in republikanskih članih kongresa, naj zavrnejo amandma k NDAA (National Defense Authorization Act), ki sta ga predlagala Warren Davidson iz Ohia (R) in Sara Jacobs iz Kalifornije (D). Z njim bi prepovedali plačevanje operaterjem za predajo podatkov o uporabnikih različnim agencijam (NSA, Defense Intelligence Agency, National Space...

Slo-Tech - Nemški Handelsblatt je pridobil več kot 100 GB internih dokumentov, ki mu jih je predal žvižgač iz podjetja. V več kot 23.000 dokumentih je poleg podatkov o 100.000 uslužbencih, tako sedanjih kakor nekdanjih, več tisoč poročil o težavah s Teslinim sistemom za avtonomno vožnjo oziroma avtopilotom. Dokumenti opisujejo dogajanje med letoma 2015 in 2022, večinoma iz ZDA, nekaj pa tudi iz Evrope in Azije.

Večina prijav uporabnikov se nanaša na nenadno pospeševanje ali zaviranje vozila. V 2400 primerih je tesla nepričakovano močno pospešila, kar je v vsaj 232 primerih vodilo do prometne nesreče. Uradno so preiskovalci NHTSA (National Highway Traffic Safety Administration) v nekaterih primerih krivdo pripisali napaki voznika. Druga zelo pogosta težava pa je zaviranje. Med dokumenti je 1500 primerov težav z zaviranjem, tudi 139 primerov zaviranja brez interakcije voznika in 383 primerov, ko se je vozilo povsem ustavilo brez razloga (phantom braking, phantom stop). To ni nov problem, ki pa...

Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče je včeraj razveljavilo dele zakonov, ki so ju sprejele lokalne oblasti v Hamburgu in Hessnu. Ugotovilo je, da so nekatere določbe zakonov, ki omogočajo široko uporabo orodij za zbiranje podatkov o ljudeh, ki niso kriminalci, a so povezani z njimi, denimo kot odvetniki, očividci in podobno, protiustavne. Razsodba sicer ne prepoveduje uporabo programske opreme Gotham kontroverznega podjetja Palantir, jo pa zelo omejuje.

Platforma Gotham policiji omogoča, da izriše omrežja povezav ljudi, ki so imeli kakšne stike z osumljenci kaznivih dejanj, ne da bi bili ti česarkoli osumljeni in ne da bi ti to sploh vedeli. V Hamburgu so ustrezno zakonodajo sprejeli že leta 2019, zato je nevladna organizacija GFF (Gesellschaft für Freiheitsrechte) vložila ustavno pritožbo. Podoben zakon so bili sprejeli tudi v Hessnu. Policija je v postopku zatrjevala, da je nova programska oprema zelo učinkovita pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj, denimo v decembrskem razbitju skupine,...

Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je razsodilo, da evropska pravica do pozabe na internetu velja tudi za primer moškega, ki je bil pred 37 leti na dosmrtno ječo pravnomočno obsojen zaradi umora dveh ljudi na križarki Apollonia. Moškega, ki je sedaj star 77 let, so izpustili leta 2002, sedaj pa si prizadeva, da njegov priimek ne bi bil več povezan s tem zločinom. Trenutno se namreč njegove ime še vedno pojavi pri iskanju po tem terminu, saj je Der Spiegel leta 1999 na spletu objavil tri članke iz let 1982 in 1983 o tem primeru.

Nemško sodišče je leta 2012 zavrnilo zahtevo, češ da pravica do zasebnosti v tem primeru ne prevlada nad pravico javnosti do obveščenosti in pravico do svobode tiska. Toda vmes se je zgodilo leta 2014, ko je Evropsko sodišče (ECJ) razsodilo, da v Evropi velja pravica do pozabe. Temu je sledilo tudi nemško ustavno sodišče, ki je sprejelo pritožbo in razsodilo drugače kot sodišče pred sedmimi leti. Še vedno pa velja, da ta pravica velja samo v EU, zato...

Ars Technica - Enajsterica potnikov, med njimi deset državljanov ZDA, je s pomočjo organizacije American Civil Liberties Union (ACLU) izbojevala pomembno zmago na bostonskem zveznem sodišču. Potem, ko so jim mejni agenti preiskali prenosnike oz. telefone so o tem leta 2017 sprožili sodni spor. Mimogrede, med tožniki sta se znašla tudi novinar in NASIN inženir, čigar telefon je bil last Jet Propulsion Laboratorija. Sodišče je zdaj odločilo, da vlada potnikom na meji nima pravice preiskovati telefonov in drugih naprav, brez da bi za kaj takega imela utemeljeni in individualizirani sum na storjeno kaznivo dejanje. Preiskave brez sodnega naloga so po mnenju sodišča kršitev četrtega amandmaja ameriške ustave, ki prebivalce ščiti prav pred neupravičenimi preiskavami in zasegi. Prav tako je sodišče odločilo, da so za take preiskave pooblaščeni zgolj uslužbenci dveh agencij, Customs and Border Protection (CBP) in Immigration and Customs Enforcement (ICE).

Ni pa sodišče tožnikom ugodilo glede zahteve, da...

Slo-Tech - Indijska vlada je včeraj pooblastila deseterico državnih agencij, da po potrebi prestrezajo, spremljajo ali dešifrirajo podatke na napravah, ki se nahajajo na območju njihove države. Gre za že obstoječ, a po novem precej razširjen predpis, ki ponudnikom in naročnikom storitev oz. komurkoli, ki mu je naprava poverjena v nadzor, nalaga, da pri dostopu do podatkov nudi vso tehnično in drugotno pomoč prej omenjenim agencijam. V nasprotnem primeru je zagrožena denarna kazen in tudi do kar sedem let zapora.

Podoben ukrep, a na ravni zakona in vendarle v nekoliko milejši obliki, je nedavno sprejela Avstralija. Indijske oblasti ta nekakšen pogrom zagovarjajo z domnevno varovalko, po kateri bo...

Radionz - Te dni je začel na Novi Zelandiji veljati nov carinski predpis, po katerem lahko cariniki od potnikov zahtevajo gesla za odklep prenosnikov in mobilnih naprav. Gre za t. i. digitalno telesno preiskavo, za katero pa morajo imeti mejni organi podlago v utemeljenem sumu, da je posameznik nekaj zakrivil. V primeru, da potnik ne želi predati gesla, pin kode ali prstnega odtisa, ga lahko doleti kazen vse do višine 5000 dolarjev, naprava pa bo nato zasežena in forenzično preiskana. Dosedanji zakon je sicer carinikom že omogočal od kogarkoli zahtevati ogled njegove naprave, gesla in druga sredstva...

The New York Times - Ameriška supervohunska agencija NSA je lani nadzorovala 151 milijonov telefonskih pogovorov Američanov, poroča The New York Times. Kar pa je v primerjavi z milijardami podatkov, ki jih je agencija v preteklosti zbirala na dnevni bazi, relativno malo. Očitno se je politični nadzor nad vohuni, ki so ga ameriški politiki uvedli dve leti po razkritjih Edwarda Snowdna leta 2013, vsaj delno obrestoval.

Ameriški kongres je namreč leta 2015 prepovedal NSA masovno zbiranje podatkov Ameriških državljanov, ni pa želel uničiti analitične zmožnosti vohunov. Zato od 2015 naprej ameriški telekomi uradno vohunom posredujejo le podatke oseb, ki so osumljene terorizma. Kljub temu pa je NSA lani nadzorovala 151 milijonov pogovorov,...

The New York Times - NSA si je dolgo časa prizadevala, da bi obšla oviro, ki ji jo je pri prisluškovanju postavljala zakonodaja. Obveščevalna agencija namreč ne sme prisluškovati ameriškim državljanom, zato so morali sledenje ustaviti, vsakokrat ko so upravičeno sumili, da gre za komunikacijo med ameriškimi državljani. Že davnega leta 1999 so poskusili pridobiti dovoljenja, da bi prisluškovali tudi Američanom, a jim FISC (Foreign Intelligence Surveillance Court) tega ni dovolil.

Leta 2006 je NSA od pravosodnega ministrstva vnovič zahtevala, da ji dovoli analizo podatkov o telefonskih klicih in elektronskih klicih ameriških državljanov. Z ministrstva so odgovorili, da bi zloraba takšnih informacij lahko...

Slo-Tech - Na plano prihajajo nove in nove informacije o ravnanju NSA, ki predstavljajo nadaljevanje afere Prism, ki razkrivajo sumljivo početje te organizacije. To pot se dotikamo nezakonite prakse, ki so jo zaposleni v NSA neuradno poimenovali kar LOVEINT (po analogiji s SIGINT, HUMINT in ostalimi vrstami obveščevalne dejavnosti, intelligence). Gre za vohunjenje za nekdanjimi partnerji, ki so ga brez pooblastil izvajali zaposleni v NSA.

Zgodba se torej to pot za razliko od nezakonitih dejanj agencije in njenih protokolov tiče samovoljnega ravnanja zaposlenih. Ti so tamkajšnje privilegije izkoriščali za vohunjenje za nekdanjimi partnerji, zaradi česar so se morali številni zagovarjati pred...

Washington Post - Washington Post tudi pod novim lastnikom (Amazonov Jeff Bezos) dosledno nadaljuje s poročanjem o ameriških prisluškovalnih naporih. Danes zjutraj so objavili interno revizijo NSA-jinega oddelka, ki deluje v prestolnici (datirano maj 2012), ki samo v obdobju enega leta evidentira 2776 primerov, v katerih so tamkajšnji analitiki prekoračili svoja nadzorna pooblastila. Koliko je zlorab na drugih oddelkih ni znano, a neimenovani analitiki naj bi priznali,...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Obama je 9. avgusta presenetil s tiskovno konferenco, na kateri je napovedal nekatere reforme vladnega prisluškovalnega aparata. Gre za prvi tovrstni poskus po Snowdenovih razkritjih v začetku junija; vse do zdaj je namreč administracija vztrajala pri tezi, da je pravzaprav vse v redu, le zaupati jim moramo.

Sprememb bo najprej deležen famozni 215. oddelek Patriot Acta, ki dovoljuje širok dostop do poljubnih poslovnih listin, a brez običajne zahteve po utemeljenem sumu zoper konkretno osebo. Oddelek je dodan z razumevanjem, da oblasti v nuji preprečevanja terorističnih dejanj potrebujejo še malo več pooblastil, kot se je zgodovinsko izkazalo kot potrebno za bolj splošni kazenski postopek. Npr., če bi...

Slo-Tech - Edward Snowden je včeraj popoldne dobil politično zatočišče v Rusiji, ter kmalu potem tudi zapustil moskovsko letališče Šerementejevo. Govori se, da namerava še kar nekaj časa ostati v državi. Tekom bivanja v tranzitni coni naj bi se učil ruščine, prebral pa naj bi tudi Zločin in kazen, ki ga je dobil od svojega ruskega odvetnika.

Eden izmed pogojev za pridobitev azila, tako Putin, naj bi bila njegova zaveza, da bo prenehal z nadaljnjimi razkritji. To naj bi bilo načeloma dogovorjeno že minuli teden. Čeprav je večino svojih dokumentov medijem izročil že v Hong Kongu, se je vseeno predvidevalo, da bo prišlo še to kakega novega odkritja informacij. In to se je tudi zgodilo.

Britanski The Guardian je v sredo objavil podrobnosti programa XKeyscore, ki naj bi ga upravljala NSA skupaj s pomočjo sestrskih služb v Avstraliji in na Novi Zelandiji. V grobem gre za neke vrste spletni iskalnik, a ne po javnem internetu, temveč po zasebni korespondenci celotnega sveta. Viri podatkov naj bi...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Guardian - Britanski časnik Guardian je pred nekaj dnevi razkril informacije, da ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) na internetu prisluškuje več milijonom Američanov in da zmore prestrezati praktično vse. Sprva je na internet pricurljal strogo zaupni nalog, ki ga je NSA izročil operaterju Verizon, s katerim mu je naložil izročanje prometnih podatkov o vseh klicih znotraj ZDA in v tujino. Podatki obegajo telefonske številke, IMSI, trajanje in čas klica, ne pa tudi vsebinskih. Nalog velja od 25. aprila do 19. julija, v njem pa je izrecno zapisano, da se obstoja nadzora ne sme razkriti nikomur.

Dan pozneje je javnost izvedela za program Prism, ki prisluškovanje na internetu postavlja v...

ABC News - Samo za ilustracijo, kam vse lahko vodijo prekomerni apetiti policije in obveščevalnih služb po novih pooblastilih in tehnični opremi za njihovo izvrševanje. Ameriška NSA, se pravi agencija, ki je zadolžena za protiobveščevalne aktivnosti zoper tuje nasprotnike, se je kmalu po 11. septembru spravila predvsem na domače državljane, s sistematičnim nadzorom (surveillance) vsega od telefonskih klicev pa do e-pošte, podrobnosti z bančnega računa, aktivnosti na družbenih omrežjih, ter mobilne lokacije. Tako pravijo žvižgači iz vrst njenih nekdanjih zaposlenih. Da se na tem besno dela, dokazuje tudi gradnja izjemno prostornega (jotabajti ..) podatkovnega centra sredi utaške puščave. Seveda je obveščevalna dejavnost na domačih tleh, sploh pa zoper ameriške državljane...

Slo-Tech - Kot smo pisali minuli mesec, so naši severni sosedje šele s prvim aprilom letos uvedli obvezno retencijo prometnih podatkov - podatkov o pošiljatelju, prejemniku, trajanju klica, ter lokaciji kličočega, klicanega oz. pošiljatelja ter prejemnika sms ali mms sporočila, podatkov o identiteti statičnih in dinamičnih ip številk. Nevladne organizacije so na predvečer začetka priredile žalne maše za zasebnost v več večjih mestih, ter seveda napovedale vložitev pobude za oceno ustavnosti, v upanju, bo njihovo ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof, tudi VfGH) ugotovilo neustavnost blanketnega in nediskriminatornega zbiranja izjemno obsežnih, podrobnih in vseobsegajočih podatkov o vseh državljanih. Pritožbo je podpisalo več kot 11.000 državljanov (izgubljenih pol tokrat ni bilo) ter še čez 100.000 njihovih spletnih kolegov, pridružila pa se jim je tudi sosednja zvezna dežela Avstrijska Koroška.

Ustavni sodniki so ta torek odločili, da zadevo posredujejo na Sodišče EU (CJEU), v obliki ti.

CNet - Tokrat ne govorimo o prometnih podatkih (kdo pošilja komu, kdaj, od kod), ampak kar o vsebini: ameriško združenje policijskih služb v večjih mestih je zveznemu Kongresu predlagalo sprejem retencije vsebine kratkih sporočil (SMS-ov) za obdobje 2 let. Novo bazo utemeljujejo z abstraktno trditvijo, da je "vsebina sporočil velikokrat ključna za izvedbo policijske preiskave", zato tudi toliko bolj bolita nered in lenoba operaterjev, ki vsebino in tudi prometne podatke brišejo prehitro, ter predvsem neenotno. Ne samo, da se do SMS-ov zlikovcev ne da priti, nekateri zlikovci so še posebej...

Ars Technica - Gruzinske oblasti so objavile (27-stranski PDF) poročilo o hekerskem napadu, za izvedbo katerega sumijo Rusijo, in protinapadu, ki so ga izvedli sami. Hekerja so se lotili kar z lastnim orožjem in vdrli v njegov računalnik, nato pa s spletno kamero posneli njegove fotografije in jih priobčili na spletu. Aretiran bržkone ne bo nikoli, a zgodba ni zato nič manj zanimiva.

Lani marca so zaznali virus, ki se je širil predvsem po Gruziji. Pisci so vdrli v nekaj spletnih strani in nanje vstavili povezave, ki so avtomatično naložile virus na računalnike obiskovalcev (drive-by download). Analiza je pokazala, da je šlo za precej dovršen kos kode, ki je najprej preveril, ali je računalnik v časovnem pasu GMT+3 ali GMT+4, s čimer se je omejil na vzhodno Evropo in Kavkaz. V tem primeru se je zagnal glavni modul...

Guardian - Novozelandski predsednik vlade, John Key, se je danes uradno opravičil Kimu Dotcomu za nezakonito prisluškovanje, ki ga je v dnevih pred januarsko aretacijo izvršila njihova varnostno obveščevalna služba GCSB. Opravičilo sledi včerajšnjemu zaključnemu poročilu državne komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, ki je ugotovila, da je GSCB prisluškovala telefonskim in internetnim pogovorom Dotcoma in njegovih poslovnih partnerjev (ki so se ravno takrat zbirali v njegovi rezidenci okoli praznovanja Kimovega rojstnega dne).

Dajanja nadzora so bila izvršena brez sodne avtorizacije, ter brez vsake zakonske podlage, saj je mandat GSCB striktno omejen na zunanje grožnje ter bedenje nad varnostjo državne informacijske infrastrukture. Čeprav so...

ITworld.com - Zanimiv preobrat pred pred nemških zveznim vrhovnim sodiščem: v civilnem sporu med založbo znanega pevca Xavierja Naidooja in Deutsche Telekom so odločili, da mora slednji predati podatke o p2p uporabnikih (imetnikih IP naslova). S tem je razveljavljena dotedanja praksa, da se podatkov zavoljo varovanja komunikacijske zasebnosti ne sme posredovati, če kršitev s strani posamičnega uporabnika ni v "trgovinsko pomembnem obsegu", kar približno ustreza pojmu "večje premoženjske vrednosti" iz našega KZ, se pravi 5000 evrov ali več. Oziroma presega deljenje nekaj izvodov pesmi, kar v tipičnem primeru tudi naredi p2p aplikacija.

Naidoo se je za tožbo odločil lani, ko je opazil, da se izvod njegove pesmi "Bitte hör nicht auf zu...

NZ Herald News - Po prvotnih načrtih bi se moral pravkar začeti dvotedenski sodni narok glede tega, ali bo Nova Zelandija Kima Dotcoma izročila Združenim državam, a zavoljo nebroja postopkovnih in vsebinskih napak ter zamenjave glavnega sodnika je vse skupaj prestavljeno na naslednjo pomlad, vsaj. Namesto tega sodišče trenutno razpravlja o vrnitvi zaseženega premoženja, pri tem pa je Kim spregovoril o njegovem doživljanju januarske aretacije.

Kot je znano, je 20. januarja okoli 6:30 zjutraj protiteroristična enota...

Wired News - Zvezno pritožbeno sodišče za 9. okrožje (zahodni del države) je pravkar razveljavilo dve leti staro sodbo nižjega sodišča, ki je dvema ameriškima odvetnikoma (na sliki) dodelilo 20 tisoč dolarjev odškodnine zaradi nezakonitega prisluškovanja njunih telefonskih pogovorov s stranko iz Savdske Arabije, rekoč, da je vlada ZDA zaščitena s suvereno imuniteto.

Prisluškovanje je bilo del širšega in nezakonitega nadzora ljudi na ameriških tleh, ki ga je avtorizirala naročila vlada nekdanjega predsednika Busha kot odgovor na teroristične napade 11. septembra 2001, v javnost pa je prišlo štiri leta kasneje v članku v NY Times (Bush Lets U.S. Spy on Callers Without Courts). Zahteva za sodno avtorizacijo prisluškovanja izvira iz...

Slo-Tech - Medtem ko se večina državljanov hladi na morju, ali si tega vsaj želi, so na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo bolj pridni. Kot ugotavljajo, ravno te dni mineva dva meseca od začetka veljave prejšnje spremembe, zato je že primeren čas (da ne rečemo skrajni čas) za novo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L). Trenutno je v medresorskem usklajevanju. Spremembe so manjše narave in pravzaprav si želimo, da bi bila še kakšna več.

Pa kar po vrsti. V imenu javnofinančne odgovornosti je zdaj jasneje določeno, da bodo stroški postopka bremenili oškodovanca, ki je podal predlog za pregon (potreben za en kup lažjih kaznivih dejanj) in ga kasneje, ko se je draga pravosodna mašinerija že zagnala umaknil, in s tem izsilil konec postopka brez obsodilne sodbe. Sprememba bo številnim oškodovancem dala misliti, zmanjšala število teh postopkov in spodbujala k zunajsodni ali civilni poravnavi s storilcem.

Dalje se dokončno odstranjuje dolgo trajajoča pravna fikcija, da v Sloveniji...

Wired News - Ameriški EFF (zveza za spletne svoboščine) že štiri leta bije boj s ponudnikom interneta AT&T in zvezno vlado glede "skrivne" sobe 641A na Folsomovi ulici v San Franciscu, kjer zadevni ponudnik zagotavlja mirroring celotnega internetnega prometa za potrebe varnostno-obveščevalne službe NSA, vse na zelo dvomljivi, če sploh obstoječi pravni podlagi. O sobi, ki skoraj zagotovo ni edina, je leta 2008 prvi spregovoril zdaj upokojeni AT&T-jev tehnik Mark Klein (22 let pri podjetju), EFF pa je kmalu zatem vložila tožbo in od AT&T zahtevala, da naj preneha asistirati vladi pri nezakonitem prestrezanju telekomunikacij. Obenem so zahtevali še odgovornost vrhovnih vladnih uradnikov (takratnega predsednika Busha,...

Bloomberg - Ameriško pravosodno ministrstvo je na zveznem sodišču v Washingtonu vložilo tožbo (polno besedilo), da sodišče prepove združitev telekomunikacijskih gigantov AT&T in T-Mobile, ki je bila najavljena marca. Po mnenju pravosodnega ministrstva bi združitev ustvarila okolje z zmanjšano konkurenco, kar bi kršilo ameriško protimonopolno zakonodajo.

Prevzem je sicer že od najave buril duhove. Kmalu po napovedi prevzema so se že pojavila prva nasprotovanja. Izrazit nasprotnik 39 milijard dolarjev težkega prevzema je bil Sprint, ki je od ameriške vlade prepoved prevzema enostavno zahteval.

Sedaj je pravosodno ministrstvo za washingtonsko sodišče zapisalo, da bi AT&T-jev prevzem T-Mobila USA s...

CNet - Marca smo pisali, da je AT&T objavil prevzemno namero za ameriško podružnico Deutsche Telekoma. Za 39 milijard dolarjev želijo prevzeti operaterja mobilne telefonije T-Mobile USA, s čimer bi na ameriškem trgu nastal mobilni gigant. Potemtakem bi trg v celoti obvladovali tri igralci: poleg novonastalega podjetja, ki bi edino uporabljalo tehnologijo GSM, bi bila prisotna še Sprint in Verzion s CDMA. Toda prevzem mora potrditi še kopica varuhov konkurence in protimonopolnih institucij.

Če prevzem ne bo potrjen, kar se prav lahko zgodi, bo moral AT&T plačati T-Mobilu USA zajetne penale v višini šestih milijard dolarjev. Če pa bo prevzem uspel, bo Deutsche Telekom dobil osemodstotni delež v...

Ars Technica - Ameriško vrhovno sodišče je v znanem primeru proti ameriškem operaterju AT&T razsodilo, da korporacije nimajo pravice do zasebnosti (personal privacy), ki bi jih ščitila pred obvezo razkritja nekaterih informacij javnega značaja. To pomeni, da se ne morejo sklicati na izjemo 7(c) v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (FOIA), ki dovoljuje neobjavo informacij, če bi te predstavljale neutemeljen poseg v zasebnost.

Zgodba se začene leta 2004, ko so ugotovili, da je AT&T od zvezne vlade prejemal preveč denarja v programu subvencioniranja širokopasovnega internetnega dostopa za šole. Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) je sprožila preiskavo zoper AT&T, ki ji je predal na tone različnih dokumentov. Takrat sta se sprti strani poravnali s plačilom pol...

New York Times - Pred dvemi dnevi je New York Times objavil članek z naslovom Wider Spying Fuels Aid Plan for Telecom Industry.

V članku opisujejo sodelovanje ameriških telekomunikacijskih podjetij z NSA. Nekaj ameriških nevladnih organizacij je namreč proti nekaterim telekomunikacijskim podjetjem vložilo tožbe zaradi (po njihovem mnenju) nezakonitega sodelovanja z NSA. Zaradi tožb je ameriška administracija skušala doseči sprejetje zakonodaje, ki bi telekomunikacijskim podjetjem za nazaj podelila imuniteto. A glavni problem ameriške vlade ni podeljevanje imunitete za nazaj, pač pa vprašanje ali bodo telekomunikacijska podjetja v prihodnosti še želela (nezakonito) sodelovati z ameriškimi tajnimi službami.

Dokler je glavni prenos telekomunikacijskih podatkov potekal brezžično in preko satelitov, so ameriške tajne službe imele na voljo lastno tehnologijo za prestrezanje. V zadnjih letih pa čedalje več komunikacij poteka po optičnih kablih, pri nadzoru le-teh pa tajne službe potrebujejo...

Slashdot - Bloomberg poroča, da je ameriška NSA izvajala prisluškovanje lastnim državljanom (kar je po zakonu FISA prepovedano) že sedem mesecev pred 11. septembrom. To po mnenju odvetnika tožnikov Carla Mayerja dokazuje, da je bila tim. "vojna proti terorizmu" le priročen izgovor za nadzorovanje.

Projekt tajnega nadzorovanja državljanov ZDA se imenuje Pioneer Groundbreaker. V okviru projekta je NSA najprej zaprosila AT&T za pomoč pri izgradnji nadzornega centra, kasneje pa je NSA nadzorni center razvila sama. Nekateri domnevajo, da je projekt Pioneer Groundbreaker pričel nastajati junija 2000, ko se je NSA pričela potegovati za finančna sredstva za modernizacijo in izboljšanje svoje tehnološke infrastrukture. Želja po prenovi je bila posledica razpada informacijskega sistema NSA 24. januarja 2000, kar opisuje James Bamford v knjigi Body Of Secrets (strani 451 - 454).

Razkritje o tajnem nadzorovanju sedem mesecev pred terorističnimi napadi 11. septembra 2001 je prišlo na dan kot...