Ars Technica - Ameriško državno tožilstvo, policija in FBI so več let živeli in delali v zblodi iluziji utvari zmoti, da je 24-urni, večtedenski, prikriti GPS nadzor gibanja avtomobila in drugih osumljnčevih predmetov (zlasti telefonov) brez vsakršne sodne kontrole nekaj povsem normalnega. Ideja za tem je bila, da se zgolj spremlja gibanje osumljenca na javnih krajih, kjer ta itak nima nobenega razumnega pričakovanja zasebnosti, saj ga lahko vidijo mimoidoči, sosedje, prometne kamere; navsezadnje pa naj bi bilo mogoče takšno spremljanje posamično izvesti tudi s prikritim sledenjem (tail) na javnih cestah. Za vsak primer so iz fasciklov izvlekli še trideset let staro odločbo US v. Knotts, kjer je vrhovno sodišče dovolilo uporabo...

MarkyBon/Flickr - Ne samo zabavna industrija, tudi država ima vse večje probleme s tem, da ljudje tehnologijo uporabljamo v svojo korist. Šifriranje celotnega trdega diska je danes ponujena (ne pa še privzeta) opcija pri namestitvi večine modernih sistemov, če pa smo ta vlak zamudili, pa navodil za kasnejši popravek ne manjka, tudi na slo-techu ne. Je pa toliko bolj žalostno, da oblasti tako dejanje vidijo kot skrajno nedržavotvorno. V mnogih režimih je priljubljeno dešifriranje z vrtno cevjo, včrasih celo kot izvozna storitev (beri: osumljenca tako dolgo tepeš, dokler ti preprosto ne pove gesla in še česa), Britanci se igrajo z idejo obvezne hrambe kopija ključa pri vladi in uklonilnim zaporom za osumljence, ki nočejo predati svoje kopije ključa, američani pa...

Slo-Tech - Ustavno sodišče RS je leta 2008 odločalo o pritožbi posameznika, ki je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. Pritožniku je policija v kazenskem postopku zasegla mobilni telefon s SIM kartico ter ga nato, vključno s SIM kartico tudi pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij. Oktobra 2008 je Ustavno sodišče v razsodbi Up-106/05 presodilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter da so prometni podatki sestavni del vsebine komunikacije, torej tudi del komunikacijske zasebnosti.

Te dni pa podobna odločitev prihaja tudi iz ZDA, kjer je Vrhovno sodišče zvezne države Ohio v primeru State of Ohio v. Antwuan Smith (State v. Smith, Slip Opinion No. 2009-Ohio-6426) presodilo, da policija potrebuje sodno odredbo, če želi zakonito preiskati mobilni telefon osumljenca.

...

Slo-Tech - 2. oktobra je bila v Uradnem listu objavljena novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-J), ki v členu 219.a in 223.a opredeljuje postopke forenzičnega zasega podatkov v kazenskem postopku, kar je relevantno predvsem na področju tim. kiberkriminala in uporabe elektronskih naprav pri kaznivih dejanjih.

Novela je bila pripravljena zaradi odločitve Ustavnega sodišča Up-106/05 iz oktobra 2008, kjer je sodišče odločilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter da so prometni podatki sestavni del vsebine komunikacije, torej tudi del komunikacijske zasebnosti.

Po novem se bo preiskavo elektronskih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov lahko opravilo na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve vseh uporabnikov (kar se bo uporabljalo npr. v primeru, ko bo naprava v lasti žrtve kaznivega dejanja) ali na podlagi pisne odredbe sodišča. Izjemoma je mogoča preiskava tudi z ustno odredbo, vendar le če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti ter če...

CNET News - Kot smo že poročali, so ameriški mejni organi 17. decembra 2006 pregledali prenosnik Kanadčana Sebastiena Boucherja, ki je prestopil mejo med Kanado in ZDA. Prenosnik je bil vključen in mejni policisti so na računalniku na disku Z: našli slike z otroško pornografijo. Boucherja so nato aretirali zaradi posedovanja otroške pornografije, računalnik pa ugasnili in zasegli.

Ko so 26. decembra 2006 računalnik ponovno vključili, pa so ugotovili, da do omenjenih slik ne morejo več dostopati, saj je bil disk Z: šifriran z šifrirnim programom PGP, gesla pa policisti niso vedeli. Policija je nato geslo od osumljenca zahtevala preko sodišča, vendar se je le-ta pritožil, saj naj bi taka zahteva predstavljala kršitev petega amandmaja ameriške ustave, ki prepoveduje samoobtožbo.

Sodnik Jerome Niedermeier je nato v primeru In Re Boucher presodil, da bi bilo razkritje gesla oblika pričanja zato država osumljenca ne sme prisiliti, da geslo pove, saj bi to predstavljalo kršitev petega amandmaja...

Slo-Tech - Pred dobrim letom dni, natančneje 17. decembra 2006 je Kanadčan Sebastien Boucher, ki sicer legalno prebiva v ZDA prestopil mejo med Kanado in ZDA.

Ameriški mejni kontrolni organi so se odločili za nekoliko bolj temeljit pregled v okviru katerega so mu zasegli prenosnik in ga pregledali.

Prenosnik je bil vključen (verjetno hiberniran) in mejni policist Chris Pike je lahko pogledal vsebino diska brez vnosa gesla.

Na računalniku je našel okrog 40.000 slik, med katerimi jih je bilo nekaj - glede na imena datotek - očitno pornografskih.

Na vprašanje ali kakšna slika vsebuje tudi otroško pornografijo je Boucher odgovoril da ne ve, saj včasih skupaj z legalnimi pornografskimi fotografijami, ki jih prenaša iz spleta prejme še kakšno sliko, ki vsebuje otroško pornografijo.

Policist Pike je zato na pomoč pri pregledu poklical še policista Marka Curtisa, specializiranega za prepoznavanje otroške pornografije. Curtis je pri nadaljnji preiskavi odkril datoteko z imenom "2yo getting raped...