Arhiv novic @ Slo-Tech

New York Post - Ameriško pravosodno ministrstvo in Zvezna trgovinska komisija se po poročanju New York Posta dogovarjata, katera institucija bo začela poizvedbo zoper Apple. Zbodla jih je predvsem zadnja Applova odločitev, da bodo razvijanje aplikacij za iPhone in iPad omejili le na uporabo njihovih lastnih orodij za programiranje. Z začetno poizvedbo bodo ugotavljali, ali nova politika na nedovoljen način ovira konkurenco.

Preiskava še ne pomeni, da bodo zoper Apple sprožili tudi postopek. Z začetno poizvedbo namreč organi le preverijo, ali je začetek polne in temeljite preiskave utemeljen. V tem primeru bi pristojna agencija Applu vročila nalog za predajo potrebne dokumentacije, preiskava pa bi lahko eskalirala v pravni postopek.

Apple takšnih pozivov ni vajen. Še do nedavnega so bili v Applu tisti, ki so se borili proti okorelim mastodontom, kot je Microsoft, in jim očitali oviranje konkurence. Toda podjetje Steva Jobsa je v tem času pridno raslo, njegova tržna kapitalizacija dosega vrtoglavih 240 milijard dolarjev, omejitve, ki jih postavljajo svojim uporabnikom, pa so vedno bolj drakonske. Zato se bodo morali navadi tudi budnejšega nadzora varuhov konkurence.

Nihče izmed vpletenih informacij, ki jih je pridobil New York Post, ni želel komentirati.

Slo-Tech - Ustavno sodišče RS je leta 2008 odločalo o pritožbi posameznika, ki je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. Pritožniku je policija v kazenskem postopku zasegla mobilni telefon s SIM kartico ter ga nato, vključno s SIM kartico tudi pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij. Oktobra 2008 je Ustavno sodišče v razsodbi Up-106/05 presodilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter da so prometni podatki sestavni del vsebine komunikacije, torej tudi del komunikacijske zasebnosti.

Te dni pa podobna odločitev prihaja tudi iz ZDA, kjer je Vrhovno sodišče zvezne države Ohio v primeru State of Ohio v. Antwuan Smith (State v. Smith, Slip Opinion No. 2009-Ohio-6426) presodilo, da policija potrebuje sodno odredbo, če želi zakonito preiskati mobilni telefon osumljenca.

Primer se je začel 21. januarja 2007, ko so zaradi zaužitja prekomerne količine droge v bolnišnico sprejeli pacientko Wendy Thomas Northern. Med pogovorom s policijo je Northernova poklicala osebo, ki ji je prodala drogo (Antwauna Smitha) in se dogovorila za prodajo droge v njegovem stanovanju, policija pa je pogovor posnela ter Smitha aretirala na njegovem domu. Med aretacijo so mu zasegli mobilni telefon, našli pa so tudi drogo. Mobilni telefon so preiskali in našli dokaze, da se je obtoženi res pogovarjal z Northernovo. Smithovega soglasja ali sodne odredbe za preiskavo policija ni imela.

Med sojenjem je sodišče dovolilo uporabo seznama klicev in telefonskih številk iz zaseženega telefona, ne pa tudi uporabe fotografij, ki jih je policija na telefonu našla med preiskavo. Obtoženi je bil obsojen na 12 let zaporne kazni in plačilo 10.000 USD, vendar se je pritožil in zahteval zavrženje dokazov, najdenih na njegovem mobilnem telefonu.

Vrhovno sodišče zvezne države Ohio je nato razsodilo, da je preiskava zaseženega mobilnega telefona brez odredbe oziroma soglasja obtoženega nezakonita. Pomembno vprašanje za presojo upravičenosti preiskave zaseženega mobilnega telefona je bilo, ali je mobilni telefon mogoče obravnavati kot tim. zaprto posodo (ang. closed container), ki jo policist sme odpreti in preiskati. Sodišče se je postavilo na stališče, da so sodobni mobilni telefoni naprave, ki hranijo številne osebne podatke (poleg seznama klicev še fotografije, videoposnetke, elektronsko pošto, finančne podatke, itd.), zato imamo posamezniki na njih visoko pričakovano zasebnost in jih ni mogoče obravnavati kot zaprto posodo (tim. closed container), ki jo policija zaseže in preišče v okviru preiskave.

Kljub temu sodišče dopušča možnost zakonitega pregleda mobilnega telefona brez odredbe, in sicer v dveh primerih: če je to nujno za varnost policistov ali v primeru suma, da bi osumljeni utegnil izbrisati podatke. Vendar pa je v drugem primeru sodišče zapisalo, da je v primeru suma, da bo osumljeni skušal uničiti (izbrisati) podatke na mobilnem telefonu, le-tega dovoljeno le zaseči in shraniti dokler sodišče ne izda odredbe za preiskavo, nikakor pa preiskave ni dovoljeno opraviti "preventivno".

Kot rečeno podobna načela glede preiskovanja mobilnih telefonov in ostalih elektronskih naprav veljajo tudi v Sloveniji, pri nas pa je podrobneje področje preiskav elektronskih naprav uredila novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-J) o kateri smo že pisali.

Schneier.com - Kot za New York Times piše Jonathan Zittrain, se z uporabo oblakov uporabniki izpostavljamo številnim nevarnostim, ki jih prej nismo poznali.

Zittrain navaja nekaj težav, na katere bi morali biti pozorni uporabniki oblakov, preden se odločijo svoje podatke zaupati zunanjemu ponudniku.

Prvo nevarnost seveda predstavlja možnost, da ponudnik storitve propade ali samovoljno poseže v podatke uporabnikov. Znan je že primer, ko je v podatke, shranjene na napravi uporabnika, brez njegove vednosti posegel Amazon (v primeru bralnika Kindle), pred časom pa je tudi Youtube na podlagi zahtev založnikov odstranjeval "zasebne" video posnetke uporabnikov, ki so kršili avtorske pravice. Vse to kaže, da možnosti za odstrajevanje vsebin mimo volje uporabnikov vsekakor obstajajo.

Resno nevarnost predstavlja tudi vdor v oblak - pred kratkim je recimo neznani heker vdrl v osebi e-naslov Twitterjevega uslužbenca, pridobil njegovo Google geslo ter s tem dostop do številnih (tudi zaupnih) dokumentov podjetja Twitter shranjenih v oblaku.

Problem je tudi zasebnost. Po Patriot Actu imajo namreč podatki v oblakih v ZDA nižjo stopnjo pravne zaščite, kot podatki v napravah pod neposredno kontrolo uporabnikov. Vrhovno sodišče ZDA je leta 1961 v primeru Chapman v. United States (365 U.S. 610) presodilo, da je policijska preiskava hiše brez sodne odredbe in le ob soglasju lastnika - ter brez soglasja najemnika - nezakonita, vendar pa za podatke v oblaku ta merila (še?) ne veljajo.

FBI-jev interni nadzor je pokazal, da je pri tovrstnih dostopih do podatkov (s pomočjo tim. National Security Letters) v preteklosti že prihajalo do številnih zlorab, zato skrb nikakor ni odveč.

Vprašanje pa je tudi, ali je uporaba oblakov na dolgi rok optimalna, saj gre pri tem pravzaprav za priklepanje na enega ponudnika (ang. vendor lock-in) ter ustvarjanje monopolov in zmanjševanje konkurenčnosti.

Vsekakor gre za zanimivo razmišljanje, ki bi si ga morali prebrati vsi, ki v pretežni meri uporabljajo oblačne storitve.

Danes bo sončno.

EPIC - 25. junija 2009 je ameriško Vrhovno sodišče presodilo, da intimna preiskava 13-letne učenke s strani zaposlenih na šoli predstavlja nedovoljen poseg v njeno zasebnost.

Pritožnico iz Arizone so uslužbenci šole preiskali na podlagi izjave nekega učenca, da naj bi omenjena skrivala tablete analgetika Ibuprofena. V okviru preiskave so jo slekli in jo temeljito preiskali, vendar pri njej niso našli nikakršne nedovoljene substance.

Vrhovno sodišče je skoraj soglasno (za odločitev je glasovalo 8 sodnikov, eden je bil proti), presodilo, da je bila preiskava izredno vsiljiva, kljub temu pa po mnenju sodišča šolski uslužbenci niso civilno odgovorni, saj v času preiskave ni bilo povsem jasno, da je takšna preiskava nezakonita.

Šolsko osebje je v postopku sicer trdilo, da so tovrstne preiskave nujne zaradi preprečitve zlorab drog in zdravil in da morajo šolski uslužbenci imeti pravico proste presoje glede tovrstnih preiskav, če se v šolskih okoljih želijo soočiti s problemom drog in zagotavljanjem varnosti.

Vsekakor je zanimivo, da naj bi bilo ob vsej borbi proti pedofiliji, tovrstno preiskovanje mladoletnikov in mladoletnic zakonito v imenu boja proti drogam in varnosti. Prav tako pa tovrstno oprezanje, ki bi ga v drugačnih okoliščinah verjetno označili za skrajno moteno in perverzno, postaja "legitimno" orodje za boj proti terorizmu in kriminalu...

Schneier.com - Aprila letošnjega leta je bostonska policija izvedla hišno preiskavo pri študentu Riccardu Calixteu ter mu zasegla več elektronskih naprav, med drugim tudi tri prenosnike, dva iPoda in dva mobilna telefona. Hišna preiskava je bila posledica obtožbe njegovega sostanovalca, da naj bi omenjeni študent Boston Colledge vdrl v šolsko omrežje in spreminjal ocene drugih študentov ter po e-pošti širil govorice, da je njegov sostanovalec gej.



V obrazložitvi prošnje za odredbo za hišno preiskavo je policija zapisala, da "g. Calixto uporablja dva različna operacijska sistema za skrivanje svojih nelegalnih aktivnosti. Eden je običajen (regularen) operacijski sistem Boston Collidgea, drugi pa vsebuje črn zaslon z belimi črkami in ukaznim pozivnikom".

Iz te obrazložitve bi lahko sklepali, da je že sama uporaba Linuxa vsaj sumljiva, če že ne kar neposredno kazniva. Vsekakor pa očitno dovolj za domnevo, da uporabniki neregularnega operacijskega sistema (Linuxa) pred budnim očesom policije skrivajo kaj sumljivega in morda celo prepovedanega.

No, Vrhovno sodišče Massachusetsa se s tem ne strinja. Odločili so namreč, da je imela policija premalo dokazov za izvedbo hišne preiskave. Policija je sicer našla dokaze, da naj bi Calixte širil govorice o spolni usmerjenosti svojega sostanovalca, vendar po mnenju sodnice Margot Botsford to verjetno ni kaznivo. Glede vdora v informacijski sistem Boston Collidgea pa je bila sodnica mnenja, da zanj v policijskem zaprosilu za odredbo za hišno preiskavo ni dovolj dokazov.

Policija bo tako morala zaseženo opremo vrniti, Calixte pa bo od sedaj naprej lahko povsem zakonito uporabljal ukazno vrstico - celo če bo zaslon bel, črke pa črne.

Slo-Tech - Bolgarsko Vrhovno sodišče (Bulgarian Supreme Administrative Court (SAC)) je 11. decembra 2008 razveljavilo določila o obvezni hrambi prometnih podatkov v Bolgariji.

Postopek glede obvezne hrambe prometnih podatkov je marca letos sprožila nevladna organizacija Access to Information Programme, ki je trdila, da obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev bolgarske ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter zakonodaje Evropske Unije.

Bolgarska zakonodaja o obvezni hrambi prometnih podatkov je namreč pravila za dostop do zbranih podatkov maksimalno poenostavila. Zaradi večje učinkovitosti boja proti terorizmu in kriminalu so bili namreč podatki o klicih in uporabi interneta dostopni uslužbencem ministrstva za notranje zadeve, tajnih služb in ostalih represivnih organov kar brez "nepotrebnih" omejitev kot. je npr. sodna odredba.

Bolgarsko ustavno sodišče je zato presodilo, da takšen neomejen dostop predstavlja neupravičen in protiustaven poseg v pravico do zasebnosti ter omenjena določila o hrambi prometnih podatkov razveljavilo.

Slashdot - Pred kratkim je Kalifornijsko prizivno sodišče razsodilo, da mejni kontrolni organi lahko preiščejo osebne računalnike brez sodne odredbe in tudi v primeru, da ne zaznajo kakršnekoli kriminalne aktivnosti.

Primer je sprožil 44-letni učitelj matematike, ki so mu julija 2005 mejni kontrolni organi ob povratku iz Filipinov pregledali prenosni računalnik in na njem našli fotografije z otroško pornografijo.

Učitelj se je zaradi preiskave računalnika pritožil in okrožni sodnik Dean Pregerson je najprej presodil, da so elektronske pomnilniške naprave podaljški našega spomina in misli in jih zaradi tega ni dovoljeno preiskati brez upravičenega suma.

Vendar pa so se zvezni preiskovalci pritožili in Kalifornijsko prizivno sodišče je nato razsodilo, da mejni kontrolni organi ob prehodu meje lahko preiskujejo osebne računalnike tudi brez sodne odredbe. Primer je s tem zelo verjetno zaključen, saj skoraj gotovo ne bo prišel na Vrhovno sodišče ZDA. Leta 2005 je namreč Prizivno sodišče četrtega okrožja v Richmondu v podobnem primeru ravno tako presodilo, da je preiskovanje prenosnih računalnikov brez sodne odredbe ob prehodu meje zakonito.

Poleg kriminalcev pa bodo ob prehodu meje sedaj gotovo bolj previdni tudi tuji poslovneži, ki imajo na svojih prenosnih računalnikih shranjene občutljive poslovne podatke...

The Register - Ameriško vrhovno sodišče je zavrnilo zakon o omejevanju pornografije na Internetu, trdeč, da bi lahko kratil pravico do svobode govora, če bi stopil v veljavo. Zakon, ki bi mladoletne ščitil pred pornografijo tako, da bi morali vsi, ki bi si jo želeli ogledati, vnesti številko kreditne kartice ali česa podobnega, s čimer bi dokazali svojo polnoletnost, so sodniki zavrnili s petimi glasovi proti in štirimi za. Zakon je predvideval stroge kazni za kršitelje, 50.000 dolarjev in do šest mesecev zapora. Klik!

X-Bit Labs -

Intel je danes na IDF predstavil svoje načrte o veliki nadgradnji lastne tovarne v Arizoni. S procesom naj bi začeli v drugi polovici prihodnjega leta, medtem ko nameravajo končati ob koncu leta 2005. V to posodobitev bodo investirali cca. dve milijardi dolarjev. Tovarna v Arizoni bo tako peta Intelova tovarna, ki bo proizvajala čipe v 0,065-mikronski tehnologiji.

Ločeno od tega projekta nadgradnje je Intel razkril še eno svojo namero. Prodati kanijo namreč tudi dobrih dvesto hektarjev veliko ozemlje v Forth Worth, Texas, ki so ga kupili leta 1997 za izgradnjo nameravane tovarne. Do tega zaradi spremenjene Intelove politike ni prišlo, tako da je sedaj zemlja naprodaj.

Več informacij.

The Register - Zanimiv esej je prišel izpod rok Microsoftovih uslužbencev: v njem namreč trdijo, da je boj proti izmenjevalnim omrežjem tipa Gnutella, kjer ni nekega centralnega strežnika oz. fizične lokacije, prej kot ne brezpredmetno.

No, to sicer vemo tudi sami -- precej bolj pa je zanimivo, da tovrstna izjava pride iz Microsofta (oz. njegovih uslužbencev). No, bolje bi bilo uporabiti izraz presenetljivo, saj izjav, ki bi se ukvarjale s to stranjo tematike, nismo ravno vajeni. Vemo, da so tovrstne stvari večinoma nelegalne (ne sama omrežja), ampak tovrstnega 'priznanja' kratkomalo nismo pričakovali.

Dejstvo je, da avtor tukaj predlaga, da se proti piratstvu bojujemo na ekonomski strani problematike. Bravo.

Ars Technica - Eden največjih problemov, ki je prišel z poslovanjem po internetu, je zagotavljanje varnosti podatkov. Nov način, kako preprečiti prisluškovanje, temelji na delovanju nevronov v naših glavah, razlago pa si lahko preberete tukaj. Zadeva je nedvomno zanimiva, saj bo, ko (če) jo bodo uresničili, omogočila veliko varnost podatkov, ki potujejo prek interneta, kar je v današnjem svetu še kako pomembno.

CNet - Ana Kurnikova virus, namreč. V četrtek so dvajsetletnega Jana de Wita na nizozemskem sodišču spoznali za krivega. Kazen, ki bi lahko znašala do $41.000, pa je tožilec spremenil oz. zahteval 'le' odvzem računalnika ter CD-ja z lepo urejeno zbirko virusov (Eek!).

Jan de Wit-ov odvetnik je sicer trdil, da o kakršnikoli škodi sploh ni dokazov, vendar so iz FBI-ja poslali faks, iz katerega je razvidnih 55 žrtev ter za $166.827 škode (s čimer pa se odvetnik, seveda, ne strinja). Kakorkoli, dvajsetletnik trdi, da sploh ni programer, saj naj bi bil to njegov prvi program, na gumb 'Pošlji' pa naj bi prav tako pritisnil zgolj 'po pomoti'. Klik!