Apache - Danes je izšla nova verzija najbolj priljubljenega sistema za poganjanje HTTP-strežnikov Apache 2.4, ki trenutno skrbi za dobrih 58 odstotkov vseh spletnih strani na svetu. Zadnja večja verzija (2.2) je izšla davnega leta 2005, od tedaj pa so le redno popravljali hrošče in dodajali manjše funkcionalnosti. Šest let pozneje je Apache Software Foundation ob 17. obletnici izida prve verzije izdal novo.

Apache je nastal leta 1995 z razvejitvijo (fork) od programske opreme za HTTP-strežnik, ki jo je tedaj razvijal NCSA (National Center for Supercomputing Applications). Njegova priljubljenost je...

Mozilla.org - Pravkar je izšla nova verzija odprtokodnega spletnega brskalnika Firefox 4, ki ga razvija Mozilla. Težko pričakovano verzijo so pilili dobro leto dni, vse od prvih alfa verzij februarja lani, ko se je verzija imenovala 3.7, kasnejših beta verzij (ko je bilo že jasno, da bo to inačica 4.0) in končno kandidatov za izid prejšnji teden. Končna verzija je na internet ušla že včeraj, uraden izid pa se je zgodil danes ob 15.00 po srednjeevropskem času.

Firefox 4 podpira vse operacijske sisteme Windows od verzije 2000 dalje, Mac OS X 10.5 ali novejši in Linux, s čimer ponuja nove funkcije najširšemu krogu uporabnikov. Internet Explorer 9 je denimo omejen na Windows Visto ali novejše.

Prva novost, ki jo opazimo, je prenovljen...

Slo-Tech - Pred četrt stoletja, 20. novembra 1985, je izdal Microsoft prvo verzijo svojega 16-bitnega grafičnega okolja, s katerim je poizkusil na osebne računalnike na platformi PC prinesti večopravilni grafični vmesnik. Takrat je namreč že bilo jasno, da prihodnost ne leži v ukazni vrstici, koder bi si morali uporabniki zapomniti vsak ukaz, ampak v grafičnem okolju, koder bo mogoče premikanje s tipkovnico in miško. Windows 1.0, ki so mu sledile podverzije vse do 1.04, tudi s podporo za druge velike evropske jezike poleg angleščine, ni bil dih jemajoč uspeh.

Tudi Windows 2.0, ki je izšel dve leti pozneje, še ni osvojil širokih ljudskih množic, čeprav smo na njem lahko poganjali prve verzije Worda in Excela, prvikrat imeli okna prekrita eno nad drugim ter uporabljali...

The Register - Projekt odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice se je ločil od Oracla, kateri je pridobil nadzor nad njim s prevzemom prejšnjega skrbnika Suna. Odslej bo nad razvojem OpenOffica bdel neodvisen komite razvijalcev in projektnih menedžerjev v lokalnih jezikih. Projekt OpenOffice.org se za zdaj imenuje The Document Foundation, medtem ko je paket OpenOffice prejel začasno ime LibreOffice.

Oracle so seveda povabili, da postane član nove fundacije in obdrži nekaj besede pri razvoju. Prav tako so ga prosili, da jim odstopi pravico do uporabe znamke OpenOffice.org, ki jo ima. Če jim je ne bo, se bomo morali privaditi na ime LibreOffice. Oracle medtem razvija zaprtokodni...

Heise - Leta 2003 je bilo v Münchnu domenjeno, da bo celotni IT-sektor javne uprave prešel na odprtokodni sistem. Projekt so poimenovali LiMux (zloženka besed Linux in München). Gre za enega največjih migracijskih projektov na svetu, saj zaobjema približno 15 tisoč javnih računalnikov, od delovnih postaj do namenskih strežnikov. Isto ime nosi tudi na Debianu osnovana distribucija Linuxa, ki jo bodo uporabili. Sedem let pozneje je končan prvi korak - na vseh računalnikih teče OpenOffice.

Florian Schießl, pomočnik...

Slo-Tech - Včeraj je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice. V inačici 3.2 so avtorji paketu dodali lepo množico izboljšav in novosti. Izpostavimo hitrejši zagon, dosledna podpora standardu ODF 1.2 in izboljšana podpora drugih standardov (kot so Office XML z gesli), podpora pisavam OpenType na Postscriptu. Posamezni programi v paketu imajo seveda še vrsto izboljšav in popravkov, še zlasti so dodelali program za delo s preglednicami Calc. Prenos je mogoč z domače strani. OpenOffice podpira platforme Windows, Linux, Mac OS in Solaris (x86 in Sparc). Slovenščina je kakopak samoumevna.

engadget - Uradni glodalec brezplačnega pisarniškega paketa OpenOffice.Org je nedvomno voda na mlin vsem, ki odprtokodne skupnosti ne marajo preveč in ji predvsem očitajo zapletenost pri uporabi. Miška, ki je plod sodelovanja razvijalcev paketa OpenOffice in podjetja WarMouse, ima kar 18 popolnoma programabilnih gumbov, ki lahko različne ukaze shranjujejo za en sam oz. za dvojni klik, ima kolešček (ki ga je prav tako mogoče klikniti) ter dodaten joystick v stilu Xbox360. Tudi tega je mogoče programirati, kjer bodo bližnjice posnemale 4, 8 oz. 16 pritiskov gumbov z le enim premikom paličice. Da vam slučajno ne bi zmanjkalo možnih kombinacij poskrbi pol megabajta vgrajenega pomnilnika, kamor se shranjujejo različni profili - do 63...

Slo-Tech - Kot poročajo na Unixmen, je v Belgiji uporaba odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice pravi hit, saj njegov delež vztrajno raste. OVAM oz. belgijska verzija Agencije za javne odpadke je že pred leti uvedla podporo za odprtokodni format besedil ODF, sedaj pa le še čakajo na odločitev Ministrstva za okolje, ki naj bi dovolilo namestitev OpenOfficea na štiristo namizij. Tudi administracija v mestu Schoten je velik zagovornik tega programskega paketa, saj so letos poleti prešli na uporabo OpenOfficea, medtem ko bodo z uvedbo formata ODF še nekoliko počakali, bojda zaradi notranjih pritiskov. V ta namen jim je IT-oddelek podaril zbirko več kot petdeset filmov o uporabi novega pisarniškega paketa.

V pristanišču Antwerpen so začeli s pripravami na migracijo 1300 namizij na OpenOffice, končali pa naj bi do leta 2010. Ne bodo le uporabljali formata ODF, temveč bo postal ta format tudi glavni format za komunikacijo s partnerji. Njihov skrbnik IT-ja pravi, da je sedaj pravi čas za...

Slo-Tech - Ta teden je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice, ki je na voljo za Windows, Linux, Solaris, BSD, OpenVMS, OS/2 in IRIX. Verzija 3.1 je izšla več kot pol leta po izidu verzije 3.0, tako da je v njej kar nekaj novosti in varnostnih popravkov, zaradi česar namestitev svetujemo vsem uporabnikom starejših različic. Seznam vseh izboljšav si lahko ogledate na spletnih straneh projekta, od koder je mogoč tudi brezplačen prenos. Slovenska verzija je v nastajanju.

Slo-Tech - Mar se kdo še spominja davnega leta 2005? Kaj pa leta 2002? Obakrat so se v naši vladi spraševali koliko bi jih stal prehod na OpenOffice.org. Najprej so naredili precej podrobno študijo na to temo za obdobje treh let. Ugotovili so, da bi jih takrat obnova Microsoftovih licenc in uporaba MS Office stala približno 6.7 milijarde tolarjev (27 milijone evrov). Ako bi uporabili OpenOffice.org bi jih vse skupaj stalo 7.2 milijarde tolarjev (30 milijonov evrov). Po zdravi kmečki pameti se je vlada odločila za uporabo Microsoftovega izdelka.

Čas je tekel naprej in prišlo je leto 2005 ter iztek pogodbe med Microsoftom in vlado. Sedaj je bilo potrebno ponovno ugotoviti ali se tale špas z Microsoftom še vedno izplača. Naredili so revidirano študijo! V revidirani študiji za obdobje treh let so ugotovili, da bi jih prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov), če pa ostanejo na MS Office bo pa vse skupaj stalo pičlih 7.02 milijarde tolarjev (29 milijonov evrov)....

Slo-Tech -

Michael Meeks, eden od poslednjih razvijalcev pisarniškega paketa OO.o, v svojem blogu opisuje probleme s pomanjkanjem kadra. Sun, ki je efektivno gonilna sila razvoja, zaposluje vedno manj ljudi, število zunanjih razvijalcev, ki bi lahko pokrili ta izpad, pa ne narašča.

Leta 2004 je imel OOo 70 aktivnih razvijalcev in od takrat ta številka samo še upada, tako da jih je trenutno 24. Za primerjavo, kako naj bi izgledal zdrav odprtokodni projekt, podaja Linux. Ta je imel leta 2004 300 aktivnih razvijalcev, zdaj jih ima 160. S tem, da je za razliko od OOo tretjina razvijalcev iz vrst prostovoljcev, dve tretjini pa jih je na plačilni listi različnih podjetij, medtem ko skoraj vsi OOo razvijalci delajo za Sun.

Kot razlog, zakaj ni več zunanje pomoči, v glavnem navaja Sun-ov izkoriščevalski odnos do zunanjih programerjev, med drugim tudi njegovega sodelavca v Novell-u.

The inquirer - če ste mislili, da je sedaj vsem znani Hypertransport AMDjev izum, ste živeli v zmoti. AMD je le eden podpornikov tega standarda, za katerega skrbi Hypertransport konzorcij, ki je zadnje čase pridno delal s svojimi podpornimi člani na izboljšavah relativno novega HT 3.0.

Hypertransport Consortium je predstavil novi HT 3.1, ki prinaša nekaj višje frekvence prenosa (ob starem maksimumu 2,6 GHz še 2,8, 3,0 in 3,2 GHz) ki pomenijo prenosne hitrosti do 6,4 G transferjev na sekundo, kar naj bi bilo ob uporabi 32-bitnih kanalov enako prenosni hitrosti 51.2 GB/s (za prenose v obe smeri skupaj)

Novost je tudi povečana hitrost prenosa skozi HTX razširitveni konektor, ki gre sedaj do polne hitrosti prejšnjega HT 3.0 standarda - 2,6 GHz, pa tudi možnost cepitve HTX kanala na dva osembitna kanala.

Pravijo, da bo HT 3.1 hitrostno vsaj deklarativno izenačen s prihajajočim Intelovim QPI vmesnikom, ki ga bomo ugledali ob Nehalemu.

Vsekakor zanimiv razvoj zadev, v katerega je verjetno prav AMD...

Slashdot - Na straneh OpenOffice.org se je brez velikega pompa pojavila nova verzija tega alternativnega pisarniškega paketa. Prinaša nam kopico novih funkcij ter popravkov za različne varnostne ranljivosti predhodnika, poleg tega pa je že iz imena očitno, da gre za večjo posodobitev, zato nadgradnjo priporočajo vsem uporabnikom. Med drugim boste samo z OOo 2.3 lahko uporabljali vse vtičnike, ki so za dotičen programski paket na voljo.

Dolpoteg in izvorna novica.

Včeraj IBM, danes OOo, kdo bo jutri?

Slo-Tech - Za vse, ki uporabljate brezplačni pisarniški paket OpenOffice.org je tu razveseljujoča novica. Izšla je namreč različica 2.2, ki odpravlja nekatere varnostne ranljivosti ter prinaša precej izboljšav, med drugim boljšo podporo vrtilnim tabelam v Calcu, izboljšave modula Base, robustnejšo različico za OS X, itd.

OpenOffice.org 2.2 je na voljo tudi v slovenskem jeziku.

Slo-Tech - Izšel je OpenOffice.org 2.1, ki prinaša kar nekaj novosti, med drugim podporo več zaslonom v Impress, izboljšan izvoz HTML iz Calc, razširjena podpora Accessa v Base, samodejno opozarjanje o posodobitvah, itd. Na voljo so tudi številne nove razširitve.

OpenOffice.org 2.1 je tudi popolnoma poslovenjen, vključuje pa tudi podporo novi slovenski valuti Evru ter pretvornik OpenOffice.org za Evro. Brezplačno ga lahko dobite na strežniku slovenske ali angleške razvojne skupine.

Slo-Tech - Slimdevices je predstavil svoj novi audio gateaway squeezbox v3. To je napravica, ki je sposobna poslati audio vsebine z računalnika na audio sistem. Razveseljujoče je, da ga lahko poganjate na Apple, Linux in Microsoft OS-ih. Poleg naprave so predstavili tudi novo verzijo odprtokodnega SlimServerja 6.2, ki omogoča poslušanja WMA tokov na različnih platformah.


Kritike uporabnikov prejšnje verzije so očitno upoštevali, saj je premajhen ekranček preteklost, še več, stisnjeno škatlico so vzdignili. Gizmo tako sedaj gleda z največjo površino proti uporabniku in na hrbtni strani skriva povezave, kar je precej bolj optimalno. Stisnjenka je sposobna predvajati veliko...

Kiberpipa - Izšla je nova različica najpopolnejšega prostega pisarniškega paketa OpenOffice 1.0.2. Gre predvsem za razne male popravke napak, govori pa se, da naj bi razvijalci precej izboljšali tudi hitrost.

Ena glavnih prednosti OO je tudi to, da je preveden v Slovenščino. Na voljo sta tudi slovenski črkovalnik in delitelj besed, a boste morali za te dobrote počakati na slovenski 'build', ki pa bo verjetno na voljo precej hitro. Za debianov namestitveni paket .deb pa upamo, da ga bo čimprej pripravila linux sekcija slo-techa (malo vzpodbude jim ne bo škodilo, tako da... :).

Glede na to, da se za prehod na OO ogreva vse več podjetij in tudi del naše državne uprave (npr. Urad za evropske zadeve), bo verjetno kaj hitro postalo pomembno tudi to, da bodo ljudje poznali ta paket.