Slo-Tech

Schneier.com - Premier Elections Solutions, ki je bralcem Slo-Techa bolje poznan pod imenom Diebold in je eden izmed večjih proizvajalcev elektronskih volilnih naprav, je priznal, da njihove volilne naprave, ki se v primeru Ohia uporabljajo kar v polovici okrožij, lahko v določenih primerih pomotoma pozabijo shraniti glasove.

Problem, ki so ga najprej pripisovali protivirusnemu programu, je dejansko logična napaka in je prisotna v Diebold-ovi programski opremi že deset let, nastopi pa ko volilni uradniki prenašajo glasove iz spominskih kartic na centralne strežnike. Volilni uradniki so logično napako, ki je predhodna testiranja niso zaznala, opazili potem ko so v enem izmed okrožij v Ohio prešteli število opravljenih glasovanj in dejansko registriranih glasov na centralnem strežniku. Razlika 150-ih glasov je pomenila, da so se inženirji ponovno lotili testiranja in ugotovil, da do problema prihaja v že prej opisanih okoliščinah, se ga pa da odpraviti z že omenjenim preštevanjem glasov in (po potrebi) ponovnim shranjevanjem glasov na centralni strežnik.



Določeni uradniki so seveda razjarjeni, Ohio pa je že vložil tožbo proti Diebold-u, saj je leta 2006 namenil kar 83 milijonov ameriških dolarjev za volilne naprave, ki so "povzročaju zamude, so ranljive za napade in spreminjanja volilnih rezultatov".

Slo-Tech - Po tem, ko so v ZDA (predvsem v Kaliforniji, Ohiu in Floridi) prepovedali uporabo elektronskih volilnih naprav, se lokalni volilni odbori mrzlično sprašujejo kaj naj storijo z njimi.

Za naprave so namreč ob nakupu odšteli od 3500 do 5000 USD, naprave, katerih uporaba je bila zaradi slabe varnosti prepovedana pa sedaj neizkoriščene ležijo v skladiščih.

Naj spomnimo, da je organizacija CERT septembra 2004 objavila opozorilo, da so v Dieboldovih volilnih napravah našli "varnostno ranljivost v obliki nedokumentiranega prikritega uporabniškega računa (undocumented backdoor account), kar omogoča lokalnemu ali oddaljenemu zlonamernemu uporabniku spremembo volilnih rezultatov", V Open Voting Foundation so avgusta 2006 uspeli v pičlih štirih minutah z nekaj deset EUR vredno opremo, prilagoditi eno od Dieboldovih volilnih naprav do te mere, da bi se dalo z njo enostavno ponarediti rezultate volitev, septembra 2006 pa je skupina raziskovalcev iz Princeton University pripravila zelo poučno demonstracijo delovanja tim. volilnega virusa, s katerim je mogoče povsem neopazno ponarejati rezultate volitev.

Podobne resne pomanjkljivosti so odkrili tudi na Nizozemskem, kjer sta dve skupini varnostnih raziskovalcev leta 2006 prikazali kako je mogoče ponarejati e-volitve ob uporabi Nedapovih volilnih s preprosto menjavo dveh EPROM čipov na matični plošči in to v točno 60 sekundah.

Ker prepovedane in varnostno neustrezne volilne naprave predstavljajo popolnoma zgrešeno investicijo se seveda upravičeno zastavlja vprašanje kam z njimi. Ob tem je zanimivo, da v Sloveniji Državna volilna komisija za letošnje volitve namerava kupiti večje število elektronskih naprav za glasovanje. Glede na to, da bodo volilni izidi verjetno tesni, ameriške naprave pa so že ustrezno varnostno "preizkušene" lahko le upamo, da naši volilni uradniki ne bodo sprejeli kakšnih poceni ponudb iz one strani Atlantika...

Slo-Tech - Eden izmed volilnih uradnikov v Los Angelesu je za LA Daily News izjavil, da je povsem normalno, da je volilna programska oprema InkaVote lastniška. "Mislim, da je nenavadno, da nekateri nočejo, da je ta oprema lastniška. Če namreč ljudem date izvorno kodo, boste s tem dali smernice kako je to kodo mogoče pohekati. Mnenja smo, da je lastniška narava kode dobra za varnost". Očitno torej nekateri ameriški volilni uradniki še niso slišali za Kerckhoff'sov zakon, oz. zmotnost načela o varnosti skozi skrivanje.

Kako pa je s tem pri nas? Po novem bo mogoče elektronsko glasovati tudi v Sloveniji. Novela Zakona o volitvah v državni zbor v 79.a členu določa, da okrajna volilna komisija za območje okraja določi najmanj eno volišče, ki je dostopno invalidom, na tem volišču pa lahko volilna komisija omogoči glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in glasovalnimi stroji.

Po poročanju medijev, je tako glasovalno napravo v Sloveniji razvilo podjetje ISG d.o.o.. Naprava naj bi omogočala glasovanje preko zaslona na dotik ter natisnila glasovalni listič. Na naše vprašanje v zvezi s tem so pri podjetju odgovorili, da je "tiskanje namenjeno le kasnejši kontroli (če bi bila potrebna) ali pa za primer večje okvare naprave - v tem primeru se uporabijo natiskane glasovnice na klasičen način". Cena posamezne naprave naj bi bila pol milijona SIT (brez DDV).

Ker nas je zanimalo več informacij o sami napravi (na spletni strani podjetja ISG je namreč ni mogoče videti), smo se obrnili na predstavnika podjetja. Dobili smo naslednji odgovor:

"Žal imamo v teh dneh premalo časa za zelo podrobne informacije. Lahko povem, da smo zasnovali lastno rešitev (ne odprtokodno), ki pa temelji na Linuxu. Zakaj Linux, vam verjetno ni potrebno razlagati, saj so vam prednosti Linuxa poznane. Aplikacija je razvita v Javi. Kar se tiče varnosti jo zagotavljamo na več nivojih, jasno pa da podrobnosti ne smemo objavljati.

Vse se začne že na fizičnem nivoju, ko se kontrolira identiteta osebe. Znotraj ene seje lahko volivec glasuje samo enkrat. Tajnost glasovanja je zagotovljena, razen za primer, da glasuje ena sama oseba. Zaradi zanesljivosti se podatki zapisujejo na različne medije.

Verjetno bi vas zanimalo še veliko podrobnosti, žal pa mi čas tega ne dopušča."

Na podrobnosti o elektronskih volitvah v Sloveniji bo torej zaradi časovne stiske predstavnikov podjetja potrebno še nekoliko počakati, kar je tik pred volitvami gotovo vsaj nenavadno. Jasno pa je vsaj nekaj: predstavniki podjetja zagotavljajo, da je za varnost sicer poskrbljeno, vendar pa podrobnosti (jasno, kajne!) ne smejo oz. želijo objaviti.

Naj ob tem spomnimo na dejstvo, da so se skrivanja zaradi domnevnega zagotavljanja varnosti poslužili tudi pri ameriškem proizvajalcu volilnih naprav Diebold, kasneje pa so v njihovih napravah našli številne napake in varnostne ranljivosti, med drugim celo nedokumentiran skrit uporabniški račun, ki bi teoretično omogočal tudi spreminjanje rezultatov volitev.

Bomo v Sloveniji ponavljali ameriške napake?

Ministrstvo za informacijsko družbo -

Bomo v prihodnosti tudi v Sloveniji volili elektronsko? Kot kaže, da, saj so se problema elektronskih volitev začeli resno lotevati tudi na Ministrstvu za informacijsko družbo. Pred kratkim so namreč objavili študijo o izvedljivosti e-volitev.

Glede na težave z elektronskimi volitvami v ZDA je vsekakor pohvalno, da v študiji ugotavljajo, "da morajo sistemi e-volitev zahteve izpolnjevati v celoti, v nasprotnem primeru bi bilo njihovo uvajanje nesmiselno in zelo tvegano početje.". Vsekakor bo zanimivo videti že, kako bo e-volilni sistem rešil dva precej nezdružljiva problema; volitve morajo biti tajne, poleg tega pa je potrebno za posameznika predhodno ugotoviti, ali ima volilno pravico in ali še ni volil. Postopek ugotavljanja identitete namreč omogoča tudi beleženje kako je nekdo glasoval.

Kot se je izkazalo v ZDA, je eden večjih problemov pri e-volitvah onemogočanje ponarejanja e-glasovnic. Rešitve problema so se v Kaliforniji lotili tako, da so določili, da morajo biti do leta 2006 vse e-volilne naprave opremljene s tiskalnikom, ki bo vsak oddan glas tudi natisnil, z čimer bo omogočeno naknadno preverjanje oddanih glasov.

Žal pa kot kaže teh izkušenj na MID-u (še) niso upoštevali, saj so v študiji o izvedljivosti e-volitev s predlogi implementacije na strani 18 zapisali, da je "zaradi odsotnosti papirnih volilnih lističev potrebno rešiti problem preverjanja volilnih izidov ...". Da tiskanja glasovnic v študiji ne obravnavajo kot resne možnosti, kaže tudi stran 20, kjer je v drugi fazi prehoda k e-volitvam zapisano:"Namesto klasične papirne glasovnice se uporabi glasovalna naprava. Volilni uradniki preverijo identiteto volivca in mu omogočijo elektronsko oddajo glasu. Izpolnjena elektronska glasovnica se po komunikacijskem omrežju pošlje v volilni center, kjer se zabeleži in prešteje."

Vsekakor je razmišljanje o elektronskih volitvah vredno vse pohvale. Ne bi pa bilo odveč razmisliti o možnosti, da se ob elektronski oddaji glasu glasovnica še natisne, volivec pa jo potem vrže v klasično skrinjico. To bi omogočalo naknadno preverjanje pravilnosti glasovanja, ki bi ga lahko izvajali v primeru sumov zlorab, pa tudi na povsem naključno izbranih voliščih.