Arhiv novic @ Slo-Tech

Gizmodo - Wikileaks, ki je prejšnji mesec sklenil dogovor s švedsko Piratsko stranko, da bodo ti gostili nekaj Wikileaksovih strežnikov, je pokazal, kje na Švedskem bodo imeli svoje strežnike spravljene. Nekaj strežnikov bo v kompleksu Pionen White Mountains, ki je bil zgrajen leta 1943 kot bombno zaklonišče 30 metrov pod površjem v središču Stockholma. V 70. letih so zaklonišče razširili in spremenili v pravcati bunker, ki je bil namenjen švedski vladi v primeru jedrske vojne.

Sedaj je za polmetrskimi jeklenimi vrati in 30 metrov pod zemljo kolokacija švedskega ponudnika spletnega prostora podjetja Bahnhof. Dodali so tudi plinske elektrarne iz odsluženih nemških podmornic, ki bodo zagotavljale energijo ob morebitnem izpadu površinskih vodov. To seveda ne bo edina kopija dokumentov na Wikileaksovih strežnikih, bo pa ena izmed bolj zaščitenih.

TorrentFreak - Po velikih težavah s ponudniki interneta (prav vsi so se jim zaradi težav z zakonom odpovedali) so sredi maja upravljalci spletne strani The Pirate Bay odrešitev našli v obliki Švedske Piratske Stranke. Zdaj so predstavniki stranke v svet sporočili še bolj zanimivo novico, saj poleg povezave v svet želijo gostiti še same strežnike najbolj znane piratske spletne strani. A kolokacija ne bo izvedena v nekem nepomembnem strežniškem centru, saj naj bi bili strežniki nastanjeni kar v samem švedskem parlamentu.

Za to bodo izkoristili del švedske ustave, ki jim daje parlamentarno imuniteto pred pregonom roke pravice. Pravijo, da je odločitev za to potezo popolnoma politične narave, saj zanjo ni nobenih tehničnih razlogov, obenem pa s potezo želijo opozoriti švedsko vlado na njihovo tehnološko nazadovanje. Trdijo, da Švedska izgublja ugled napredne tehnološke države, kar pokaže tudi padec s tretjega na osmo mesto na lestvici povprečne hitrosti dostopa prebivalcev do interneta.

Načrtujejo celo, da bi jim z vstopom v parlament uspelo kriminalizirati toženje neprofitnih organizacij in ponudnikov interneta, ki omogočajo brezplačno deljenje avtorskih vsebin. A za to potrebujejo vsaj 4% glasov Švedov na parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale v septembru. O dogajanju bomo brez dvoma še poročali!

PC World - Po odstotku penetracije FTTH (Fibre to the Home) je na seznamu evropskih držav na prvem mestu Švedsko zamenjala Litva, kjer ima do optične povezave za internet, televizijo in telefonijo dostop kar 18% vseh gospodinjstev v državi. Švedska je tako padla na drugo mesto, kjer ji na tretjem sledi Norveška.

Takoj za stopničkami se nahaja Slovenija, vse tri naštete države, ki se nahajajo za Litvo, pa imajo penetracijo višjo od 10%. Slovenija za Švedsko, kjer ima dostop do optične povezave okrog 12% gospodinjstev, in Norveško, kjer ima dostop okrog 11% gospodinjstev, z 10,5% ne zaostaja veliko. Deseterico zaključujejo Estonija, Danska, Slovaška, Finska, Nizozemska ter Italija, katerim so se konec leta 2009 priključile še Francija, Portugalska, Češka in Bolgarija, ki tako z Latvijo na 11. mestu zaključujejo prvo petnajsterico z 1% penetracijo. Na seznamu tako ni enih izmed najmočnejših držav v Evropski Uniji, Nemčije in Velike Britanije, kjer ima sploh slednja pregovorno zastarelo telekomunikacijsko omrežje.

Čeprav je absolutno število naročnikov največje v Rusiji (kar milijon odjemalcev optične povezave, v primerjavi s 3,5 milijoni v celotni Evropi), Franciji, Italiji in na Švedskem, slednje tepe predvsem velika populacija. Manjše države tako hitreje pokrijejo večji delež prebivalstva, kar se predvsem pokaže na primeru Litve in Slovenije. Raziskavo so pripravili pri Evropskem svetu za optiko na dom (Fibre to the Home Council Europe).

engadget - Dan, ko bodo mobilna omrežja tretje (ter tri-in-polte) generacije (UMTS, HSPA) za odmet, se neizogibno bliža za večino sveta, medtem ko je v Skandinaviji, natančneje v glavnih mestih Švedske in Norveške, ta dan celo že prispel! TeliaSonera je v Oslu in Stockholmu zagnala prvo komercialno 4G oz. Long Term Evolution omrežje, ki v teoriji ponuja hitrosti do 100 Mb/s. Dejansko omrežje zaenkrat omogoča le polovico te hitrosti, 50 Mb/s, pripravljajo pa že pohitritev na 80 Mb/s. Edin način za izkoriščanje novega omrežja je zaenkrat le s Samsungovim USB modemom, ki podpira standard 4G, saj v prodaji še ni mobilnih telefonov, ki bi bili zmožni prek operaterjevega omrežja podatke pretakati pri tolikšnih hitrostih. Omrežje je bilo v Stockholmu in Oslu zagnano pred sprva napovedanim rokom, zato se pri TeliaSoneri že pripravljajo, da bodo omrežili še druga večja mesta na Skandinavskem polotoku. Lastijo si tudi licenco, ki jim enako omogoča na Finskem, na podobne hitrosti pa lahko upajo tudi Američani, saj je FCC že izdal certifikat prej omenjenemu Samsungovemu USB modemu.

Slashdot - Po svetu je kar pogosto določilo, da podjetje ne sme imeti firme banka, če dejansko ne gre za resnično banko, ki jo običajno nadzoruje nacionalna banka. Švedi so šli še korak dlje in teorijo preslikali na splet, piše Slashdot. Tako so registrarjem zapovedali, da odslej ne bo mogoče registrirati švedske domene, to je .se, ki vsebuje besedo bank, če ne bo prosilec resnična finančna banka. Vsako prijavo bodo preučili posebej, pri čemer bodo uporabo besede banka v smislu skladišče (npr. krvna banka) ali kaj podobno neškodljivega tolerirali. Ne boste pa mogli denimo registrirati bankwithlowestrates.se, če niste banka. Kaj točno bodo storili z osebnimi in geografskimi imeni, še ni povsem jasno.

Registracija slovenskih domen .si je od 6. 11. 2008 povsem sproščena, tako da si lahko kdorkoli izberi kakršnokoli domeno. Seveda pretiravati z zaščitenimi blagovnimi znamkami ne gre, saj vas v slednjem primeru razlastijo.

Slashdot - Poročali smo, da so Švedi na evropskih volitvah kot prva nacija v Evropi dodelili eno poslansko mesto Piratski strani. Sledi jim Nemčija, ki pa je svojega prvega poslanca iz vrst Piratske stranke v Zveznem parlamentu dobila nekoliko drugače. Joerg Tauss, ki je bil doslej član Socialdemokratske stranke (SPD), je namreč prestopil v Piratsko stranko. Ujezil ga je predvsem sprejem novega zakona o cenzuri na internetu, kjer je njegova stranka skoraj enoglasno glasovala za. Čeprav je peticijo proti uveljavitvi novega zakona podpisalo več kot 130.000 ljudi, sta poleg njega le dva člana SPD-ja glasovala proti, s čimer je njihova stranka omogočila sprejem zakona. Kot pravi, se ne strinja s počasnim krčenjem pravic in svobode, h kateremu stremijo praktično vse stranke, zaradi česar Nemčija potrebuje več piratov, ne le v Piratski stranki, ampak tudi v drugih.

Mimogrede pa spomnimo, da je Tauss že nekaj časa v preiskavi zaradi posedovanja otroške pornografije. Bil naj bi namreč v stiku z moškim, ki je bil za to kaznivo dejanje že obsojen, in ga prek SMS-ov nagovarjal, naj mu pošlje več materiala. Preiskava še ni končana.

Dnevnik - Marca letos je Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA), saj je Informacijska pooblaščenka v okviru nadzora na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE.

Težava je v tem, da slovenska ustava za prisluškovanje komunikacijam izrecno zahteva odločbo sodišča, zakon o SOVI pa določa, da lahko tako odločbo izda kar direktor SOVE sam. Zato je po mnenju Informacijskega pooblaščenca Zakon o SOVI v neskladju s 37. členom Ustave.

Prejšnjo sredo pa so svoje mnenje podali še poslanci Državnega zbora. Na seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve so podali mnenje, da sta Zakon o Sovi in Zakon o obrambi - v skladu z ustavo.

Zanimivo je, da so bili poslanci takega mnenja kljub izrecni ustavni določbi in kljub dejstvu, da je znan vsaj en primer spornega prisluškovanja s strani SOVE (Sanader - Janša). Mnenje je soglasno podprlo 15 navzočih poslancev, med tudi Miran Potrč (SD), Janja Klasinc (SD), Darja Lavtižar Bebler (SD), Franci Kek (Zares) in Vinko Gorenak (SDS).

Po poročanju Dnevnika pa je Janez Pogorevc, šef vladne službe za zakonodajo izjavil, da bi jasnejša opredelitev področja prisluškovanja v Zakonu o SOVI že pomenila omejitve, zaradi katerih enega dela nadzora ne bi bilo več mogoče izvajati.

Vsekakor zanimiva izjava, ob kateri bi kdo celo utegnil pomisliti na - ribarjenje v kalnem.

New York Times - Kot poročajo na New York Times, se je na Gruzijo nekaj tednov pred pravim vojaškim napadom zgodil kibernapad.

Varnostni strokovnjaki so tako že 20. julija zaznali več DDoS napadov na Gruzijske strežnike, med drugim tudi na strežnik pedsednika Mihaila Šakašvilija, sledila pa so tudi razobličenja spletnih strani. Kmalu po vojaškem napadu so bile napadene tudi komunikacije gruzijskih medijskih hiš in transportnih podjetij.

Kljub temu, da je Rusija zanikala, da stoji za napadi, pa ameriški varnostni strokovnjaki trdijo, da imajo jasne dokaze, da za napadi stoji ruska hekersko-kriminalna skupina Russian Business Network. Obstajali naj bi tudi dokazi, da naj bi bil gruzijski internetni promet preusmerjen preko vozlišč ruskih telekomunikacijskih podjetij, kar ruskim oblastem seveda daje možnost nadzora gruzijskega interneta.

Po mnenju Billa Woodcocka, raziskovalnega direktorja organizacije Packet Clearing House so stroški kibernapadov izjemno majhni, zato je za pričakovati, da bodo v prihodnosti še uporabljeni.

Po nekaterih domnevah so ruske varnostne službe kibernapade v preteklosti že uporabljale. Tako naj bi leta 1999 proti ZDA s strani Rusije potekala serija hekerskih napadov znanih pod imenom Moonlight Maze, v Moskvi pa deluje tudi znana "hekerska šola" Ilye Vasilyeva.

Nič ni realno, vse je dovoljeno.

Slashdot - Ameriška vlada pred olimpijskimi igrami v Pekingu vse svoje državljane, ki potujejo v tuje države opozarja pred možnostjo, da bodo morda tarča kibernetskega vohunjenja ali kiberkriminala.

Protiobveščevalne službe so tako izdale posebno opozorilo, v katerem navajajo nasvete Američanom, ki potujejo v tuje države.

Med nasveti lahko preberemo, da v večini držav ni za pričakovati zasebnosti na javnih mestih, kot npr. kiberkavarnah, itd. Opozarjajo tudi pred tem, da je mogoče vse informacije, ki jih obiskovalci tujih držav pošljejo preko elektronskih omrežij prestreči ("še posebej pa to velja za mobilne naprave"). Prav tako opozarjajo, da je v primeru, da mejni organi iz kakršnega koli razloga želijo preiskati elektronske naprave potnikov, potrebno domnevati, da je bila vsebina teh naprav prekopirana.

V opozorilu navajajo tudi nekaj nasvetov za pripravo elektronskih naprav pred potovanjem in po potovanju.

Tako svetujejo, naj potniki s seboj na pot vzamejo samo tiste naprave in tiste informacije, ki jih zares potrebujejo. Pri mobilnih napavah svetujejo odstranitev baterije, ko potniki telefona ne potrebujejo. Svetujejo tudi uporabo močnih gesel in kriptografije, brisanje internetne zgodovine in piškotkov, redno praznjenje koša ter zogibanje brezžičnim omrežjem ("saj jih v nekaterih državah nadzorujejo tajne službe").

Ob povratku pa svetujejo spremembo vseh gesel in varnostni pregled vseh elektronskih naprav.

V opozorilu je tudi zapisano, da so sicer najbolj verjetna tarča vladni uradniki in poslovneži, vendar pa "ne domnevajte, da ste premalo pomembni, da bi bili tarča".

Kratka in jedrnata opozorila so vsekakor zelo na mestu. Upoštevajo pa jih lahko ne samo tisti, ki iz ZDA potujejo v tuje države, pač pa tudi tisti tuji državljani, ki potujejo - v ZDA.

New TeeVee - Očitno zakon, ki so ga pred kratkim sprejeli na Švedskem in po katerem bo švedska tajna služba lahko brez sodnih odredb prestrezala ves čezmejni telekomunikacijski promet ter protipiratska represija v obliki idej po uveljavitvi "three strikes" načela, prinašata tudi kakšno pozitivno posledico.

Pri The pirate Bay so se namreč odločili začeti s projektom, ki sliši na ime Transparent end-to-end encryption for the Internets (IPETEE). Na kratko povedano: gre za projekt, s katerim naj bi šifrirali vse omrežne povezave med računalniki.

Aplikacija, ki jo po besedah soustanovitelja The Pirate Baya Fredrika Neija nameravajo razviti do januarja 2009, bo omogočala vzpostavljanje šifriranih povezav na omrežnem nivoju.

IPETEE bo pred vzpostavitvijo omrežne povezave tako najprej preveril ali ciljni računalnik podpira šifrirni protokol, nato pa se bodo izmenjali javni ključi in se vzpostavila šifrirana povezava. V nasprotnem primeru bo povezava potekala v navadnem, torej nešifriranem načinu. Na ta način bo mogoče uporabljati šifriranje tudi v primeru, ko uporabniške aplikacije šifriranja same po sebi ne bodo podpirale, sistem pa naj bi tako omogočil samodejni šifriran prenos datotek preko P2P omrežij.

Razvijalci se trenutno ukvarjajo še s problemom analize vzorcev prometa (traffic pattern analysis - P2P aktivnost je namreč mogoče zaznati tudi glede na način povezovanja in izmenjave podatkov med računalniki, brez pregleda vsebine), upajo pa, da bodo razvili standardizirano rešitev za uporabo omrežnega šifriranja na internetu.

Če se bodo velikopotezni načrti uresničili, bomo še videli, vsekakor pa bodo uporabo te tehnologije pri The Pirate Bayu gotovo brez težav spromovirali.

Slo-Tech - Kot na svojem blogu piše Peter Sunde, eden izmed soustanoviteljev The Pirate Baya, bo The Pirate Bay ta teden na svoji spletni strani uvedla SSL šifriranje.

Uvedba SSL šifriranja je odgovor The Pirate Baya na nedavno sprejeti švedski zakon, ki je švedski tajni službi National Defence Radio Establishment omogočil prestrezanje vsega telekomunikacijskega prometa, ki prečka švedske meje.

Zanimivo je, da je konec leta 2007 raziskava Britanskega fonografskega instituta ugotovila, da je bil v letu 2006 delež šifriranih torrent povezav okrog štiri odstotke, v letu 2007 pa je ta delež narastel na celih 40 odstotkov.

Očitno bo torej povečan nadzor pripomogel k široki uvedbi tehnologije šifriranja, česar pa si pravzaprav lahko le želimo.

Times Online - V Franciji so se očitno odločili nekoliko bolj ostro stopiti na prste internetnim piratom.

Predlog zakona, ki ga je predstavila francoska vlada, močno pa ga osebno podpira tudi predsednik Nikolas Sarkozy (najbrž pa tudi njegova žena in pevka Carla Bruni) naj bi stopil v veljavo januarja prihodnje leto. Predlog zakona predvideva, da bodo ponudniki dostopa do interneta kršitelje avtorskih pravic trikrat opozorili naj nemudoma prenehajo s svojim nezakonitim početjem, nato pa jim bodo onemogočili dostop do interneta.

Nad izvajanjem zakona bo bdela posebna protipiratska agencija z imenom Hadopi, ki jo bo francoska država financirala s slabimi 19 milijoni EUR letno.

In kdaj bo Franciji sledila Slovenija?

Slo-Tech - Švedski parlament je, kot je bilo napovedano, včeraj sprejel zakon, ki švedski tajni službi National Defence Radio Establishment (FRA) omogoča prestrezanje vsega telekomunikacijskega prometa, ki prečka švedske meje.

Parlament je kontroverzni zakon sprejel s 143 glasovi za, 138 proti in enim vzdržanim. National Defence Radio Establishment je do sedaj lahko prestrezal le vojaški promet, po novem pa bo lahko spremljal ves promet, za kar ne bo potreboval sodne odredbe.



Kratko analizo zakona in odzive na sprejetje lahko poslušate v posebni oddaji, ki jo je pripravil SR International - Radio Sweden, nekateri švedski mediji pa pooblastila, ki jih zakon daje FRA primerjajo s pooblastili (prevod v angleščino), ki jih je imel vzhodnonemški STASI.

The Register - Kot poroča The Register, ki se naslanja na sporočilo švedske Piratske stranke, švedska vlada pripravlja zakon, ki bo švedski tajni službi National Defence Radio Establishment (FRA) omogočil dostop in spremljanje vsega telekomunikacijskega prometa, ki prečka švedske meje.

Švedska tajna služba bo tako lahko spremljala ves "mednarodni promet", torej tako vse telekomunikacije, ki izvirajo iz Švedske, ki so namenjene na Švedsko ter ki prečkajo Švedsko (npr. komunikacijo med Britanci in Finci). Ukrep je še posebej problematičen zaradi narave usmerjanja prometa preko interneta, saj komunikacijski paketki med dvema točkama potujejo po glede na trenutno obremenjenost omrežja najhitrejših povezavah, ne pa po geografsko najkrajših poteh.

Prestrežene podatke bodo analizirali z iskalniki ključnih besed, dostop do analiz pa bodo poleg tajnih služb, policije in carine imeli tudi uslužbenci ministrstva za promet, uslužbenci ministrstva za kmetijstvo v nekaterih primerih pa tudi večja zasebna podjetja.

Po poročanju The Registra je predlog zakona, ki je bil pripravljen v začetku leta 2007 precej razburil podjetje Google. Googlov svetovalec za področje zasebnosti Peter Fleischer, je tako za švedski časopis The Local (pa tudi na svojem blogu) izjavil, da Google "ne more ogroziti integritete svojih uporabnikov ter dovoljevati švedskim oblastem dostopa do podatkov, ki Švedske sploh ne zadevajo", Google pa naj bi zagrozil, da bo v primeru, da bo zakon sprejet omejil svoje povezave na Švedsko.

Podobno kot Google pa očitno namerava storiti tudi telekomunikacijsko podjetje TeliaSonera, ki načrtuje premik svojih poštnih strežnikov izven Švedske in sicer z namenom zaščititi zasebnost svojih strank na Finskem.

O zakonu naj bi švedski parlament glasoval 17. junija, po podatkih švedske Piratske stranke pa zakon podpira večina v parlamentu.

Kljub razburjenju, ki ga je predlog zakona povzročil v ostalih državah in v nekaterih zasebnih podjetjih, pa Švedska ni prva evropska država, ki se namerava poslužiti takšnega ukrepa. Naj spomnimo, da je marca letos Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA) in sicer na podlagi inšpekcijskega nadzora v katerem je bilo uradno ugotovljeno, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez po 21. členu ZSOVA na ozemlju Slovenije in na komunikacijah, ki fizično potekajo preko Slovenije, ukrepi pa niso zakonsko časovno omejeni.

Zanimivo je, da so švedske tajne službe že zgodovinsko vpletene v spremljanje mednarodnih sistemov zvez. Tako so, kot v knjigah The Codebreakers in Codebreakers: Arne Beurling and the Swedish Crypto Program During World War II opisujeta David Kahn in Bengt Beckman, Švedi takoj po napadu Nemčije na Dansko in Norveško aprila 1940 pričeli prisluškovati vsemu nemškemu mednarodnemu prometu. Švedska je namreč Nemčiji omogočila uporabo telekomunikacijskih povezav v svet preko svojega ozemlja, pridobljene obveščevalne podatke, ki jih je dešifriral švedski matematik Arne Beurling pa so nato posredovali zahodnim zaveznikom.

Slo-Tech - Pred dvema dnevoma je Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA).

Vloga je bila vložena na podlagi inšpekcijskega nadzora, ki ga je pooblaščenec opravil na SOVI. V okviru nadzora je bilo ugotovljeno, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da direktor SOVE odobri nadzor nad konkretno telefonsko številko, SOVA pa v svojih bazah podatkov vodi tudi imena in priimke nadzorovanih oseb (torej osebne podatke). Hkrati je pooblaščenec ugotovil, da se ukrep izvaja na ozemlju Slovenije, s strani uradnih oseb Republike Slovenije in na komunikacijah, ki fizično potekajo preko Slovenije. Poleg tega ukrepi tudi niso časovno omejeni. Z drugimi besedami - nadzor mednarodnih sistemov zvez SOVA izvaja na mednarodnih telekomunikacijskih vodih, ki potekajo preko Slovenije.

Spremljanje mednarodnih sistemov zvez po 21. členu Zakona o SOVI je po mnenju Informacijskega pooblaščenca v neskladju s 37. členom Ustave, zato je Ustavno sodišče zaprosil za oceno ustavnosti.

Slo-Tech - Kahn, David. 1973. The Codebreakers. New York: The New American Library.

Ko je David Kahn leta 1967 objavil knjigo The Codebreakers, je knjiga v trenutku postala uspešnica, še danes pa velja za klasično delo na področju kriptografije. Kahn v knjigi ni opisoval kakšnih novosti na področju kriptografije, pač pa gre za delo, ki temeljito opisuje zgodovino kriptografije od njenih začetkov pred skoraj 4000 leti do začetka hladne vojne.


Začetek knjige je posvečen razvoju kritografije v antiki in kasneje v srednjem veku ter uporaba kriptoanalize pri prestrezanju diplomatske pošte. Obsežen del njegovega dela je posvečen dogajanju med prvo in drugo svetovno vojno in uporabi kriptografije in kriptoanalize v vojaške namene. Na izredno privlačen način Kahn v svoji knjigi pokaže kako je bila vojaška moč med prvo in drugo svetovno vojno ključno povezana s sposobnostjo vojaških kriptologov.

Knjiga je polna zanimivih podatkov in podrobnosti, podrobno pa opisuje tudi nekatere kriptografske algoritme in kriptoanalitične tehnike. Iz knjige izvemo tudi veliko o glavnih izumiteljih in avtoritetah kriptografije, posebej obsežno je opisano tudi razbijanje nemške Enigme med drugo svetovno vojno ter razbijanje japonskih vojaških kriptogramov s strani ZDA.

Knjigo priporočamo vsem, ki jih o kriptografiji zanima nekaj več kot zgolj uporaba, za njeno branje pa ni potrebno matematično predznanje.

Slo-Tech - Ta teden je vlada parlamentu v zakonodajni postopek poslala spremembo Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Kot razlog za spremembo zakona je vlada navedla sodelovanje z EU in NATO-m v boju proti terorizmu

Novela Zakona o SOVI prinaša dve temeljni spremembi. Prva sprememba je, da izključno pristojnost odrejanja posegov v komunikacijsko zasebnost (nadzorovanje in snemanje vseh oblik telekomunikacij ter dostop do prometnih podatkov) z dosedanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani prenaša na predsednika Vrhovnega sodišča. Takšna rešitev sicer ni sporna, vendar pa predlog vztraja pri (dosedanji) rešitvi, po kateri je odločanje o najhujših posegih v zasebnost v pristojnosti zgolj enega predstavnika sodne oblasti v državi, kar morda ni najboljša ureditev. Problem je tudi v tem, da je sodnik pri odločanju odvisen od informacij, ki mu jih posreduje agencija. Rešitev, da bi o tovrstnih posegih odločal npr. posebni senat Vrhovnega sodišča bi bila gotovo ustreznejša.

Druga, pomembnejša sprememba pa je ta, da novela v celoti odpravlja dosedanjo 6. mesečno časovno omejitev osredotočenega in kontinuiranega tajnega nadzora komunikacij. Če bo novela zakona sprejeta, bo SOVA lahko posamezno osebo teoretično tajno nadzorovala mesece ali leta.

Goran Klemenčič, predavatelj na Fakulteti za policijsko varnostne vede je mnenja, da je sicer legitimno razpravljati, da v času novih varnostnih groženj obstoječa ureditev, ni zadostna. Vendar pa po njegovem mnenju obstaja utemeljen pomislek, da odprava vsakršnih časovnih omejitev tajnega nadzora presega ustavno dopustne okvirje. Varstvo tajnosti pisem in drugih občil je v slovenskem prostoru z ustavnega vidika namreč ena najbolj varovanih temeljnih pravic.

37. člen slovenske ustave namreč za razliko od nekaterih drugih tujih ustav izrecno določa, da mora biti poseg v komunikacijsko zasebnost posameznika časovno omejen. Po mnenju Klemenčiča tudi s stališča ustavnega načela sorazmernosti, ne more biti dopustno, da zakon omogoča neomejeno dolgo osredotočeno nadzorovanje posameznika (ne glede na sodno odredbo).

Ustavno sodišče je v zadnjih 8. letih kar štirikrat razveljavilo posamezna tovrstna pooblastila policije glede prikritih preiskovalnih ukrepov, pooblastila obveščevalno-varnostnih služb pa nikoli. Razlog za to lahko iščemo tudi v tem, da za razliko od prikritih ukrepov, ki jih izvaja policija in ki v večini primerov dobijo epilog na sodišču in pridejo pod drobnogled obrambe in nadzorovanih oseb, tovrstni ukrepi obveščevalno-varnostnih služb ostanejo skriti.

SOVA ima po zakonu sicer dolžnost nadzorovano osebo po zaključku nadzora o tem obvestiti, vendar so izjeme od tega pravila precej široke, tako da je vprašanje kako je s tem v praksi. Tako je povsem možno, da večina oseb za nazdor sploh niso izvedela, posledično pa tudi ni bilo pritožb.

Z širjenjem pooblastil civilni obveščevalno-varnostni agenciji, se širijo tudi pooblastila obveščevane službe ministrstva za obrambo, ki je pri izvajanju svojih nalog vezana na pooblastila iz zakona o SOVI. Vlada parlamentu predlaga, da novelo zakona sprejme po hitrem postopku. In to kljub temu, da novela ureja področje, ki ključno posega v izrecno zavarovano ustavno pravico do koumikacijske zasebnosti in pomembno širi pooblastila države do prikritega nadzora posameznikov.

Slo-Tech - Švedski ponudnik interneta Labs2 je na Švedskem kot prvi na svetu pričel ponujati gigabitni širokopasovni internet za fizične osebe. Pokritost prebivalstva je približno 1 %, trenutno pa je internet s tako hitrostjo na voljo le v Lundu.

Cena za ta prestiž je skromnih 850 švedskih kron oziroma nekaj manj kot 95 € (približno 23 naših tisočakov) na mesec. Klik (švedsko)! [:D]

Slin ... se že selimo.