Danes je sodišče objavilo mnenje, v katerem v celoti sledi mnenju pravobranilca in tako razveljavlja sporazum med Komisijo in ZDA na podlagi ugotovitve, da je Komisija s sklenitvijo prekoračila svoja pooblastila. Primer seveda zadeva ponudnika družbenega omrežja Facebook in njihovo benevolentno sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi službami. Poglejmo.
Facebook ima trenutno skoraj poldrugo milijardo aktivnih uporabnikov (ki še kar prihajajo), vendar se njihov pravni oddelek trenutno ukvarja predvsem z enim posameznikom, ki njihove storitve pravzaprav ne želi več uporabljati.
O delu avstrijskega pravnika in aktivista Maxa Schremsa smo že pisali. Njegova zgodba se je začela pred dobrimi štirimi leti, ko je tekom študijske izmenjave v ZDA poslušal predavanja Facebookevega prvega pravnika za vprašanja zasebnosti (chief privacy officer) in bil zelo razočaran nad njegovim, "ameriškim" odnosom do varstva
Irsko sodišče je to vprašanje predložilo Sodišču EU - v bistvu ga sprašujejo, ali so evropski pooblaščenci dolžni spoštovati sistemske dogovore EU in ZDA, ali pa lahko kar sami preverjajo (skozi poseben postopek, ki se konča z izdajo pritrdilne ali zavrnilne odločbe), ali je prošnja za iznos osebnih podatkov določenemu tujemu upravljavcu dopustna.
Odprava dogovora pomeni veliko spremembo za slabih 5000 podjetij, ki so trenutno "samocertificirana" v skladu z varnim pristanom. Pravo EU (Direktiva 46/95, v postopku zamenjave) namreč upravljavcem na splošno prepoveduje iznos osebnih podatkov v tretje države. Če želijo iznašati, morajo dokazati, da podatke dajejo v zaupanja vredne roke. Tipično to dokažejo, kakor vedo in znajo, v postopku pred domačim pooblaščencem, ki o tem tudi izda odločbo. Za določene države pa takšna odločba dosedaj ni bila potrebna, ker je vse potrebno uredila Evropska komisija z omenjenimi "safe harbour" dogovori. Ker to sedaj odpada, bi iznašanje Facebook profilov, Google mailov, oz. vseh storitev, ki gostujejo na strežnikih in oblakih ameriških ponudnikov, postalo prepovedano. Evropski upravljavci, ki podatke pošiljajo tja, pa morajo vsak posebej pokazati, da se bo s podatki v redu ravnalo in za to dobiti odločbo. Če bi želeli podatke obdelovati še kako drugače, bi rabili novo odločbo in ne samo spremembe splošnih pogojev.
Sodba ECJ sedaj irskemu pooblaščencu nalaga, da s primerno (dolžno) skrbnostjo ugotovi dejansko stanje varovanja podatkov pri Facebooku in potem ustrezno ukrepa.
Kakšne posledice bo odločitev imela na domače uporabnike oblačnih storitev v tujini pa bomo videli v prihodnjih tednih.