V mestnem svetu je namreč nestrankarska skupina zahtevala predložitev izračuna, kakšen je finančni učinek razvoja distribucije LiMux in migracije. Odgovor je primerjal stroške trenutne ureditve (popolna migracija na Linux in OpenOffice) s ceno Microsoftovega ekosistema (Windows in Office) ter kombiniranega sistema (Windows in OpenOffice). Münchenski računalniški sistem je namreč ogromen, saj vsebuje 15 tisoč računalnikov, ki so pred prehodom imeli vse mogoče sisteme in pisarniške pakete. Našteli so 21 verzij Windows in več sto namenskih aplikacij, ki jih je bilo treba poenotiti. Kratkoročni stroški migracije so v takih primerih ogromni, Microsoft pa mnogokrat zvito ponudi zelo poceni licence. München se je kljub temu lotil napornega opravila in svoj birokratski stroj prestavil na LiMux.
Stroški za uporabo Windows in Office bi znašali 34 milijonov evrov, stroški za Windows in OpenOffice pa 30 milijonov evrov. Dejansko pa je München porabil manj kot 23 milijonov evrov, kar priča o desetmilijonskem prihranku. V vsakem primeru bi 22 milijonov evrov odpadlo na stroške uvajanja in izobraževanja zaposlenih, tako da to ni odločilen dejavnik. Stroški razvoja distribucije LiMux, ki tod niso zajeti, naj bi znašali manjši del v primerjavi s temi številkami (neuradno okoli dva milijona evrov). Dodatna pozitivna novica pa je zmanjšano število posredovanja tehnične podpore, saj uporabniki po prehodu javijo približno polovico manj težav. Münchenski primer torej kaže, da z odprto kodo lahko prihranimo, a je potrebno prehod izvesti modro. Tega Freiburg ni znal.
Si upamo ugibati, kateri izmed scenarijev bi se zgodil v Sloveniji?
open office ali so na libre office? drugače pa zelo pohvalno! in upam da vzgled in vspodbuda vsem drugim!
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Si upamo ugibati, kateri izmed scenarijev bi se zgodil v Sloveniji?
Pri nas bi se dodatno porabilo 10 mil. evrov za "dodatne stroške" privajanja oz. kaj podobnega.
In dodatnih 10 mil. za podrobne študije o primernosti programske opreme za naše okolje (oz. kaj podobnega). Ki na koncu ne bi bile uporabne niti kot WC papir.
10.000.000 eurov / 15.000 računalinkov = 666 eurov na računalnik in to ob microsoftovih popustih na količino?
A se še komu zdi, da je vsa zadeva nakladanje??
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
-io-> A se še komu zdi, da je vsa zadeva nakladanje??
Ne. Licence so zelo majhen del stroška, največji del stroška je, kot so že povedali, administracija in izobraževanje.
Da je obojega na lastni Linux distribuciji manj ni na noben način presenetljivo, saj zdaj niso več odvisni od nobenega posameznega ponudnika več in zato lahko vedno izberejo najugodnejšo ponudbo (za prilagoditve in spremembe sistema, postopkov in programja) in so tudi bistveno bolj fleksibilni kot so bili prej - zdaj lahko svež namizni računalnik zbootajo z usb ključka, ki v nekaj minutah uporabniku ponudi standardizirano okolje, če jih je volja. Tega z Windows ni mogoče urediti na enostaven način.
In tega stroška pri linuxu seveda ni... ajde fantje pa koga farbate (vi in nemci)...
Nadaljujem izračun, 200 evrov za ves microsoftov software per computer, potem odštejemo od 666 in dobimo 466 eurov, ki jih ostane za izobraževanje NA RAČUNALNIK. Pa sem računal iz prihranka, ne me j*, ta prihranek je za lase privlečen, za ta denar bi lahko cel munich opramili z novimi microsoft based računalniki, vključno z hardwarom.
Se mi je Microsoft z Windows 8 in WinRT malo zameril samo vašega nakladanja pa tudi ne mislim poslušat.
Aja pa še to, če mene vprašate, v redmondu dela več ljudi kot je developerjev na linuxu, samo na tem, kako postaviti ceno Windowsem tako, da se linux NE izplača.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
In zagonili 10M evrov v smeti? Res ne zastopim enih, zakaj nočejo da se manj zapravi za stvar, ki dela na isti način.
če mi ponudiš februarja 2013 avto letnik 2012 in zaradi tega 1000€ popusta ga vzamem. Eni ga očitno ne bi, pa čeprav med enim in drugim ni razlike.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
Ha ha ha ha ha, to je pa že prehudo pretiravanje....
Stroški za uporabo Windows in Office bi znašali 34 milijonov evrov
pri 15k računalnikih pride to 2266,666666666667 euro na računalnik, in čeprav sem se potrudil, da bi našel najdražjo variatno Office 2010, ni bilo dražje od 699 eurov. Brez popusta, prodaja na drobno. Če rečemo, da stanejo windowsi enako, in vso zadevo pomnožimo dobimo 20.970.000 miljonov (PA SEM PRETIRAVAL, KOLIKOR SE JE LE DALO) za ves software...
Dejansko pa je München porabil manj kot 23 milijonov evrov
... pride vse skupaj z windowsi in officom: 20.970.000 eurov. SKRATKA, z linuxom so zagonili 3 miljone VEČ!
Fantje, nekdo tukaj nesramno LAŽE!
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Kot jih lahko tudi vsak osnovnošolec, z osnovami matematike.
Da jih ni sram!
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Ker bi znali biti slovenski barabini isti, bom članek še semle pastal da se bo dalo kasneje primerjat popravke:
Heise - Medtem ko so v Freiburgu nad Linuxom obupali in izračunali, da jih uporaba odprte kode stane več kakor Microsoftove, v Münchnu ugotavljajo, da lahko z Linuxom privarčujejo, če se migracije lotijo, kot se spodobi. O migraciji so se začeli pogovarjati leta 2003, izvajati so jo začeli leta 2006 in jo letos večidel zaključili. Marca so izračunali, da so prihranili več kot štiri milijone evrov, sedaj pa ugotavljajo, da je prihranek še bistveno večji. Privarčevali so dobrih 10 milijonov evrov.
V mestnem svetu je namreč nestrankarska skupina zahtevala predložitev izračuna, kakšen je finančni učinek razvoja distribucije LiMux in migracije. Odgovor je primerjal stroške trenutne ureditve (popolna migracija na Linux in OpenOffice) s ceno Microsoftovega ekosistema (Windows in Office) ter kombiniranega sistema (Windows in OpenOffice). Münchenski računalniški sistem je namreč ogromen, saj vsebuje 15 tisoč računalnikov, ki so pred prehodom imeli vse mogoče sisteme in pisarniške pakete. Našteli so 21 verzij Windows in več sto namenskih aplikacij, ki jih je bilo treba poenotiti. Kratkoročni stroški migracije so v takih primerih ogromni, Microsoft pa mnogokrat zvito ponudi zelo poceni licence. München se je kljub temu lotil napornega opravila in svoj birokratski stroj prestavil na LiMux.
Stroški za uporabo Windows in Office bi znašali 34 milijonov evrov, stroški za Windows in OpenOffice pa 30 milijonov evrov. Dejansko pa je München porabil manj kot 23 milijonov evrov, kar priča o desetmilijonskem prihranku. V vsakem primeru bi 22 milijonov evrov odpadlo na stroške uvajanja in izobraževanja zaposlenih, tako da to ni odločilen dejavnik. Stroški razvoja distribucije LiMux, ki tod niso zajeti, naj bi znašali manjši del v primerjavi s temi številkami (neuradno okoli dva milijona evrov). Dodatna pozitivna novica pa je zmanjšano število posredovanja tehnične podpore, saj uporabniki po prehodu javijo približno polovico manj težav. Münchenski primer torej kaže, da z odprto kodo lahko prihranimo, a je potrebno prehod izvesti modro. Tega Freiburg ni znal.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Si upamo ugibati, kateri izmed scenarijev bi se zgodil v Sloveniji?
Sprejmem izziv, prehod bi stal kaksno miljardo, in linuxaški lobiji(ker tole navijanje za linux, pa četudi gremo naprej z lažmi, mi pa že malo smrdi po lobiju) bi si jo zbasali v žepe in nato trdili, da se je prišparalo 500 miljonov.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
-io-> In tega stroška pri linuxu seveda ni... ajde fantje pa koga farbate (vi in nemci)...
Saj so povedali, da je ta strošek zdaj (ko jim ni treba več uporabljati Microsoftovih rešitev) bistveno manjši.
-io-> pri 15k računalnikih pride to 2266,666666666667 euro na računalnik, in čeprav sem se potrudil, da bi našel najdražjo -io-> variatno Office 2010, ni bilo dražje od 699 eurov.
Ker napačno predpostavljaš, da je to denar za licence za Office in Windows. Ne, to je denar za licence za precej dražje reči, kot so na primer veliki MSSQL strežniki, orodja kot so Dynamics NAV, System Center in druge takšne "malenkosti", ko je treba upravljati 15k delovnih postaj, na katerih mora biti vedno na voljo okolje za delo.
-io-> In tega stroška pri linuxu seveda ni... ajde fantje pa koga farbate (vi in nemci)...
Saj so povedali, da je ta strošek zdaj (ko jim ni treba več uporabljati Microsoftovih rešitev) bistveno manjši.
-io-> pri 15k računalnikih pride to 2266,666666666667 euro na računalnik, in čeprav sem se potrudil, da bi našel najdražjo -io-> variatno Office 2010, ni bilo dražje od 699 eurov.
Ker napačno predpostavljaš, da je to denar za licence za Office in Windows. Ne, to je denar za licence za precej dražje reči, kot so na primer veliki MSSQL strežniki, orodja kot so Dynamics NAV, System Center in druge takšne "malenkosti", ko je treba upravljati 15k delovnih postaj, na katerih mora biti vedno na voljo okolje za delo.
Ej lufta ti ostane za vsak računalnik, takole na hitro, kolikor vem o volume licencah in to absolutno ne pri taksni količini računalnikov, za 2000 evrov na računalnik. Če spet to zmnožiš, dobiš 30 miljonov (JA PRAV SI SLIŠAL, za windowse in office bi dali 4 miljone eurov) "zraka" v katerega lahko verjetno vtakneš še iztrelitev satelita z tvojim imenom na zlati plošči v stacionarno orbito.
Daj nehaj kontrirat za brez veze in začni računat! Prevelika luknja je, da bi jo lahko objasnil z obskurnostmi.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Kako velik je bil največji network, ki si ga moral vzdrževat?
Se te ne tiče, povem ti samo da je plačeval za windowse in office krepko pod 200 eurov na računalnik.
Zdaj pa stlači v tistih 2000 eurov za vsako mašino kakršnekoli licence si želiš, kar po ceniku pojdi, pa če gledaš single licence, ne boš te cene ujel.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
-io-> Se te ne tiče, povem ti samo da je plačeval za windowse in office krepko pod 200 eurov na računalnik.
Jasno.
-io-> Zdaj pa stlači v tistih 2000 eurov za vsako mašino kakršnekoli licence si želiš, kar po ceniku pojdi, pa -io-> če gledaš single licence, ne boš te cene ujel.
Lej, sine, ne razumeš. Gre za _petnajst tisoč delovnih postaj_.
Že samo načrtovanje tega, kako zložit skupaj AD strežnike, ki bodo to vse skupaj držali pokonci, te bo stalo par sto jurjev evrov. Načrtovanje, ne hardver in licence za softver.
Lej, sine, ne razumeš. Gre za _petnajst tisoč delovnih postaj_.
Že samo načrtovanje tega, kako zložit skupaj AD strežnike, ki bodo to vse skupaj držali pokonci, te bo stalo par sto jurjev evrov. Načrtovanje, ne hardver in licence za softver.
Razumeš?
O hudo dobro razumem, ravno zato se režim, oni so morali postaviti cel sistem na novo, iz NULE. Pa se s stroški izobraževanja za nov sistem, nov "office" niti še začel nisem zabavati (medtem ko windowse uporablja večino ljudi od prvega stika z računalnikom, potem je tukaj še office v katerem so spisali prvo seminarsko nalogo v srednji šoli,...).
In zdaj mi bo rekel, da je pa to postavit na linuxu sicer stane 20 miljonov? Sploh ker se stručkoti za linux valjajo na vsakem vogalu... Ne me farbat :D Tudi če bi bilo to vsaj teoretično mogoče (praktično, ni šans), jih je ena firma z linux stručkoti nategnila od zadaj, in namesto vazelina uporabila čili. Extra hot.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Če delaš to tako, kot se to dela. Microsoft ti pripelje ljudi in postavi tako ceno, ne jaz.
-io-> medtem ko windowse pozna vsak otrok
Ti pojma nimaš pol pa kr neki nabijaš v tri krasne. Koga pa briga kakšni otroci poznajo windows? Uporabniki teh računalnikov Windows sploh nikoli ne vidijo.
Ti pojma nimaš pol pa kr neki nabijaš v tri krasne. Koga pa briga kakšni otroci poznajo windows? Uporabniki teh računalnikov Windows sploh nikoli ne vidijo.
Ta del sem sicer v malo bolj relevantnega spremenil ko si ti postal ampak saj je vseeno. Cela novica je farsa. Jaz sem se spravil v številke, z matematičnim izračunom, daj prosim te, dokaži, da se motim.
Isti k* si kot JJovci, ko zmanjka argumentov se spravis na detajl in zacnes debatirati o njem...
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Ah, meni je zelo zabavno brati trditve microsoft kampa, ki še kar vztraja pri tem, da je tak projekt v praksi nemogoč. No, v Sloveniji smo ga izvedli že pred 12imi leti in če bi bili ljudje bolj ekonomskopraktično naravnani, bi danes lahko učili cel svet, kako se to dela ...
Ok, odlicno jype, naj ti zdaj jaz dokažem, da frizirajo rezultate, iz tvojega dokumenta, stran 5: Za office trdijo, da so dalo 4.200.000 eurov, če to delimo dobimo 280 eurov. Za 15k računalnikov, volume licence, neprofitna organizacija? Ni šans. Cena bi bila bližje 20 eurov na računalnik, pa še to je veliko.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
-io-> Za office trdijo, da so dalo 4.200.000 eurov, če to delimo dobimo 280 eurov. Ni šans.
Če delimo kaj?
280 evrov za office enterprise agreement 2006-2012? Sliši se smiselno.
Če delimo s številom računalnikov (sem mislil, da slediš). In ne, ne sliši se smiselno, ne za tako velik deal, smiselno se sliši za firmo z 500 računalniki.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
S tem da je to _firma_ za državno upravo in gredo v igro še popusti za neprofitne organizacije, ki ceno praktično prepolovijo.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Ne, v evrih. Pejt si naklikat VLA, sej majo na webu.
Prepolavljajo lahko do onemoglosti, pa bo še vedno cena licenc za Linux enaka nič, cena administracije, izobraževanja in nadgradenj strojne opreme pa nižja kot če bi ostali na Windows.
Ne, v evrih. Pejt si naklikat VLA, sej majo na webu.
Prepolavljajo lahko do onemoglosti, pa bo še vedno cena licenc za Linux enaka nič, cena administracije, izobraževanja in nadgradenj strojne opreme pa nižja kot če bi ostali na Windows.
Ta del me ne zanima (s tem da cena še zdaleč ni nič, sploh če postavljaš vse znova), jamraj kolikor hočeš, v poročilu lažejo in pretiravajo.
Bistvo je, da cena linuxa ni tako ugodna, kot je nalozeno v članku.
Skrbi me pa samo iz enega razloga, ker razne pridobitniške firme, več kot očitno nakladajo, kako je linux free, se bojim, da bo v Sloveniji ob sprejetju kakšnega takšnega zablodenega projekta na cesti še nadalnih nekaj 1000 ljudi.
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Če SRC propade zato ker je država prihranila 50 mio evrov pa res ne bomo jokal.
Tudi jaz ne. Samo problem je v tem ker jih bo zapravila 50 miljonov.
Aja pa še to, glede na to, da je razlika 10 miljonov, in jih 24 ni šlo za licence, me pa zanima kam so potem šli, so zaposlili toliko več ljudi? To najbrž ne... kaj pa potem, privat firma pobasala v žep? Pa ne da se enaka microsoftovska, že od nekdaj grajana, kapitalska svinjarija dogaja tudi v linux vodah? To bi bilo pa res grozljivo...
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Pr nas je bil vedno problem predvsem v tem, da so ob koncu leta zeleli med drazje ponudbe(oz jim je viselo za to, da so cenejse), ker so zeleli porabiti sredstva. Ce ne bi naslednje leto lahko dobili manj...ker pac toliko ne rabijo. Je pa zanimivo, da v obeh primerih nategujejo z izobrazevanjem. Pa da smo si jasni...tole zihr ni Microsoft iz riti potegnil ampak je do te cene prisel nekdo, ki je bil odgovoren za te dogovore(vedno hoce nekdo vmes zasluzit). Bodimo realni. Ce si 10 let na windowsih potem nekega dodatnega izobrazevanja prakticno ne potrebujes. Razen ce vsako leto odpustijo cel kader in jih vse nadomestijo z novimi. V glavnem...fino bi blo da nehate te bullshit novice s sparanjem pisat. V obeh primerih je cena nabita in v obeh primerih zapravljajo. Pa pogajat se zgleda tud ne dajo. Sej majo oni denarnico v roki...ne Microsoft :)
Bo držalo ampak ostajam pri napisanem, grem pa spat, tale tema bo še dolga...
Zgleda namreč, da so linuxaši popolnoma enaki nategovalci kot microsoft, oboji mastno računajo, razlika je samo, da so fouš microsoftu ker bi oni radi bili tam kjer je on. In tale Munich primer zna to dokazat.
Pa lahko noč vsem, razen moderatorjem, ki se jim ne da brat preden zbiršejo :@
Human beings, who are almost unique in having the ability to learn from the
experience of others, are also remarkable for their apparent disinclination
to do so.
Logicno da nategujejo. Kdorkol bo tle napisal, da to ni res je laznjivec. Vprasanje je samo ali so sposobni ob nadgradnji pri istih oziroma manjsih stroskih skrbet za vso trenutno integracijo in dodatne zahteve, ki lahko pridejo naslednje leto. Ali pa jim bodo dal ta prihranek lepo pobrali. Ce jim znese za "manj" naredit isto in to brez kaksnih zajedavskih pogodb in podpore brez katere si potem v enem dnevu mrzel...potem bravo a ne. Sparanje je sparanje :)
Pri nas tako šparanje tudi slučajno ni možno, ker je ves sistem javnih razpisov tako narejen, da se kot 'integratorji' ali kakorkoli jih že imenjuješ, lahko poteguje le peščica podjetij, ki jih lahko prešteješ na prste ene roke. Ta podjetja točno vedo, koliko so zaslužila doslej in koliko morajo zaslužti, da bi preživela, možna pa so tudi kartelska dogovarjanja.
Pri RESNIH projektih sicer resda piše, da se upošteva najnižja cena, vendar se v drobnem tisku postavljajo takšne zahteve, ki jih na koncu izpolnjuje le par ali celo samo eno podjetje. Kadar to postane splošna praksa, nismo daleč od tega, da se ta podjetja začno dogovarjati med seboj, katero bo dobilo nek projekt - si med seboj razdeljujejo pogačo. Zadeva je vsem dobro znana že iz gradbeniške sfere, kjer so se gradbimci lepo dogovarjali kaj bo kdo gradil in po kakšni ceni.
