C programiranje

#include <stdio.h>

int main (void)
{

  int stevec=1;
  
  while(stevec<=1000);
    {
    	printf("%d", stevec);
   		stevec=stevec+1;
   
    }
    
    return (0);
}

Nevem zakaj ne dela though...

tako tudi ne:

#include <stdio.h>

int main (void)
{

  int stevec;
  stevec=1;
  
  while(stevec<=1000);
    {
    	
    	printf("%d", stevec);
   		stevec=stevec+1;
   
    }
    
    return (0);
}
   

Mogoče veš zakaj moj program ne deluje?

#include <stdio.h>

int main (void)
{

  int stevec;
  stevec=1;
  
  while(stevec<=1000)
    {
    	
    	printf("%i", stevec);
   		stevec=stevec+1;
   
    }
    
    return (0);
}
    

Repaired :)

ampak pr do-while pa je pri while pogoju podpičje?

Res je, to je žalost še za čistega začetnika, ne pa po pol leta programiranja.

#include <stdio.h>

int main (void)
{
	double dVnos, dIzracun;
	int iOdlocitev, iNadaljevanje=1;
	
		
	while(iNadaljevanje==1)	
	{
		
		printf("***Pretvornik iz metrov v milje***\n\n");
	
		printf("Za preracun iz metrov v milje vnesite stevilo 1, za preracun iz milj v metre pa stevilo 2.______");
		scanf("%i", &iOdlocitev);
	
		if(iOdlocitev==1)
		{
			printf("Vnesite dolzino v metrih. \n\n");
			scanf("%lf", &dVnos);
		
			dIzracun = dVnos/1600;	
		}
	
		else if (iOdlocitev==2)
		{
			printf("Vnesite dolzino v miljah:\n\n");
			scanf("%lf", &dVnos);
		
			dIzracun = dVnos*1600;	
		}
	
		else
		{
		printf("Prosim, da vnesete 1 ali 2.\n\n");
		
		}
	
		printf("%lf\n\n\n\n", dIzracun);
	
		printf("Ali zelite ponoviti racunanje? Vnesite 1 za nadaljevanje ter katerikoli drug znak za zaustavitev programa.______");
		scanf("%i", &iNadaljevanje);
		
		if (iNadaljevanje==1)
		{
			printf("Program se bo ponovno izvedel. \n\n");
			
		}
		
		else
		{
		
			printf("Upam, da ste uzivali v uporabi mojega programa.\n\n");
	    }
			
		}
	
	return (0);
		
		
			
}

Če vnesem neko črko, se pojavi neskončna zanka. Kako naj to rešim?

Tole ne bo vredu.

scanf("%i", &iNadaljevanje);

ragezor je 23. maj 2014 ob 22:35 izjavil:

ob hitrem pregledu mas napako pri dIzracun, ki ga printas brez vrednosti. kolikor se spomnim spremenljivke deklarirane znotraj funkcij nimajo 0 po defaultu ampak imajo neko garbage vrednost

mogoce je kaj s tem. tako da jo probaj inicializirat na 0.

Lokalne spremenljivke gredo na stack. Zato dIzracun pri vnosu, ki ni 1 ali 2 vrne vrednost, ki je bila takrat v stacku. Stack je znotraj posameznega procesa omejen (odvisno od OSja), v primeru, da ga presežeš ti program vrne "segmentation fault".

Randomness je 23. maj 2014 ob 23:43 izjavil:

Tole ne bo vredu.

scanf("%i", &iNadaljevanje);

Imaš prav, pri vnosu vrednosti, ki ni število funkcija vrača 0. Zato je potrebno preveriti napake (errno).

napsy je 24. maj 2014 ob 09:34 izjavil:

Samo en majhen popravek .. stack od funkcije ni vezan na operacijski sistem ampak na implementacijo programskega jezika

Sam sem imel nekajkrat s tem probleme, pri aplikacijah, ki so tekle na različnih GNU/Linux distribucijah. Pač na nekaterih se je program ustavil in javil seg. fault. No kasneje sem ugotovil, da imajo različne distribucije različno velik stack, ki ga lahko povečaš/zmanjšaš z ulimit ukazom.
Več se pa s tem nisem ukvarjal .

johnnyyy je 24. maj 2014 ob 10:09 izjavil:

napsy je 24. maj 2014 ob 09:34 izjavil:

Samo en majhen popravek .. stack od funkcije ni vezan na operacijski sistem ampak na implementacijo programskega jezika

Sam sem imel nekajkrat s tem probleme, pri aplikacijah, ki so tekle na različnih GNU/Linux distribucijah. Pač na nekaterih se je program ustavil in javil seg. fault. No kasneje sem ugotovil, da imajo različne distribucije različno velik stack, ki ga lahko povečaš/zmanjšaš z ulimit ukazom.
Več se pa s tem nisem ukvarjal .

Tist stack size predvsem velja za programe, ki uporabljajo glibc. Kaksni drugi prevajalniki oz. programski jeziki pa lahko dolocajo poljubno velikost stacka za funkcije.

Twix je 24. maj 2014 ob 10:40 izjavil:

Zamenjaj printf in scanf z cout in cin

Naj torej uporabi C++ knjižnico v C programu? Kako točno pa naj to naredi?

Lahko kdo prosim pregleda tole kodo:

#include <stdio.h>


int main (void)
{
	
	char cOdgovor;
	
	printf("*******************************\n");
    printf("-RADI IMAMO PROGRAMSKI JEZIK C-\n");
    printf("*******************************\n\n\n");

	printf("Ali imate radi programski jezik C?  *[D-da /N-ne/ M-mogoce]*\n\n");
	scanf("%c", &cOdgovor);
	
		switch(cOdgovor)
		{
	
		case 'd'||'D'  :
		{
		printf("***--Super--***!");
		break;
		}
	
		case 'm' || 'M' :
		{
		printf("No, malo se premisli.");
		break;
		}
	
	
		case 'n' || 'N' :
		{
		printf("Malce sem razocaran.");b n
		break;
		}
	
		default :
		{
		printf("To ni odgovor na moje vprašanje!");
		}
	}
	
	return(0);
}

Debugger mi javi napako v drugem caseu....

amacar je 19. sep 2014 ob 20:32 izjavil:

Ne moreš imeti

 case 'd'||'D' :
 {
 printf("***--Super--***!");
 break;
 }

spremeni v

 case 'd' :
 case 'D' :
 {
 printf("***--Super--***!");
 break;
 }

Malo lažje...

#include <stdio.h>
#include <ctype.h>
...
switch(tolower(odg))
{
...
case 'd': ... break;
case 'm': ... break;
case 'n': ... break;
default: ...
}
return 0;

v programskem jeziku pascal je lepše delati s stavkom case ... se ti ne zdi bolj pregledno drugače s case stavkom bolj kot z if?

IF in CASE stavka uporabimo takrat, kadar želimo preveriti nek pogoj. če imaš za preveriti manjše število pogojev (npr. 4), boš uporabil stavek IF in potem za vsako možnost ELSE IF. če pa imaš za preveriti večje število pogojev, pa raje uporabi SWITCH-CASE, če se pogovarjamo o programskem jeziku C. vsaj tako jaz razumem razliko med stavkoma if in case, lahko pa se tudi motim.

So optimizacije, ki delujejo le na switch stavkih, ne pa na enakovrednih if-else if-else strukturah.

Najprej pogledamo, če je switch takšne oblike:

switch (a) {
case b:
	// ...
}

To je poseben primer, ki bi ga bilo lepše izraziti z if stavkom:

if (a == b)
	// ...

1. Zamenjava večih pogojev, ki vodijo v en case block, s hitrejšimi operacijami:
( GCC vrstice ~128 - ~699)

Nakar pogledamo, če veliko pogojev vodi v en blok:

switch (a) {
case 1: case 2: case 3:
	// ...
}

Ta stavek bi bilo lepše izraziti z:

if (a > 0 && a < 2)
	// ...

Vendar je to le poseben primer, poglejmo kako je, ko imamo nesosledne pogoje:

switch (a) {
case 2: case 3: case 5: case 7:
	// ...
}

To je enako:

if (x == 2 || x == 3 || x == 5 || x == 7)
	// ...

Kar je enako:

x_1 = x - 2;
if (x == 0 || x == 1 || x == 3 || x == 5)
	// ...

Med 7 in 2 je 5 števil. Pet je manj kot širina registra. Zatorej naj bo:

u = (1 << 0) & (1 << 1) & (1 << 3) & (1 << 5);

Ali bitno zapisano: 101011. Končno dobimo:

x_1 = x - 2;
u = b101011;
if (x_1 >= 0 && x_1 < 4 && (1 << x_1) & u)
	// ...

2. Prevajanje inicializacije preko switch stavka v inicializacijo iz niza
( GCC vrstice ~701 - ~1093)

Zgodi se, da v switch stavku dajemo y-u določeno vrednost glede na vrednost x-a:

	switch (x) {
	case 1:
		y = 2;
	break;
	case 2:
		y = 3;
	break;
	case 3:
		y = 5;
	break;
	default:
		y = -1;	
	}

Če za katero vrednost x ne bi bilo break ukaza, bi bil ta blok izpuščen že med dead code removal (ker vsi bloki samo nastavijo y, in y je tako ali tako (ponovno) nastavljen v default, torej tisti blok nima posledic):

	switch (x) {
	case 1:
		y = 2;
	break;
	case 2:
		y = 3;
	break;
	case 3:
		y = 5;
	break;
	default:
		y = -1;
	}

	switch (x) {
	case 1:
		y = 2;
	break;
	case 3:
		y = 5;
	break;
	default:
		y = -1;
	}

Nastavljalni switch stavek bi se dalo spremeniti v predprejšnjem primeru na nastavljenje y-a preko elementa x - 1 niza Y:

	const Y[] = {2, 3, 5};

	.
	.
	.

	x_1 = x - 1;
	if (x_1 >= 0 && x_1 < 3)
		y = Y[x_1];
	else
		y = -1;

Za tako optimizacijo je default (ki se pretvori v else) nujen.

Ampak prejšen primer je spet le poseben primer s sosledjem case-ov.

	switch (x) {
	case 1:
	case 10:
	case 11:
		y = 1;
	break;
	case 2:
	case 12:
		y = 2;
	break;
	default:
	y = -1;
	}

Čisto vseeno je, če dva x-a vodita v isti y.

	const Y[12] = {1, 2, -1, -1, -1, -1, -1, -1, -9, 1, 2};

	x_1 = x - 1;
	if (x_1 >= 0 && x_1 < 12)
		y = Y[x_1];
	else
		y = -1;

Seveda bi ob velikem razponu x-ov dobili velik niz s povečinoma default vrednostmi, zato je ta optimizacija narejena le, ko je razpon manjši ali enak x-ov 8 * število case-ov.

Če se v switch stavku inicializira več spremenljivk, se pač naredi več nizov.

3. Zamenjava padajočega preverjanja case-ov s hitrejšimi metodami
(Za to pa ne vem, kje je to implementirano v GCC, pa tudi ne zagotavljam, da se točno tako optimizira. Samo s tem testnim programom pokažem, da so sledeči primeri pravilni.)

Če je število case-ov manjše od 5 ali je razpon case-ov > 10 * število case-ov + 2 se uporabi binarno iskanje:

Najprej se case-e sortira po primerjanem številu, od najmanjšega do največjega. Ker so povsod break ukazi, to ne spremeni pomena.

Nato se to prevede na binarno iskanje:

	switch (a) {
	case 1:
		f_1 ();
	break;
	case 2:
		f_2 ();
	break;
	case 3:
		f_3 ();
	case 4:
		f_4 ();
	break;
	default:
		g ();
	break;
	}

	if (a == 2)
		f_2 ();
	else if (a > 2)
		goto vecje_od_2;
	
	if (a == 1)
		f_1 ();
	else goto __default;
	
	vecje_od_2:
	if (a == 3)
		f_3 ();
	else if (a == 4)
		f_4 ();

	__default:
		g ();

Drugače se pa uporablja jump tables:

	switch (a) {
	case 1:
		f_1 ();
	break;
	case 2:
		f_2 ();
	break;
	case 3:
		f_3 ();
	break;
	case 4:
		f_4 ();
	break;
	case 5:
		f_5 ();
	break;
	}

	const void *__tabela[] = {&&__case_1, &&__case_2, &&__case_3, &&__case_4, &&__case_5};

	int a_1 = a - 1;
	if (a_1 >= 0 && a < 5)
		goto * __tabela [a_1];
	else goto __konec_tabele;

__case_1:
	f_1 ();
	goto __konec_tabele;
__case_2:
	f_2 ();
	goto __konec_tabele;
__case_3:
	f_3 ();
	goto __konec_tabele;
__case_4:
	f_4 ();
	goto __konec_tabele;
__case_5:
	f_5 ();
__konec_tabele:

Verjetno se za (nekatere primere) tudi uporablja padajoče preverjanje

switch (x) {
  case 1:
    f_1 ();
  case 2:
    f_2 ();
}

if (x == 1)
  f_1 ();
else if (x == 2)
  f_2 ();

Bravo, si sploh pogledal kaj si napisal? Dva enaka pogoja, zato ko preskoči prvega hkrati tudi drugega.

dMozno<dRazdalja == dRazdalja>dMozno

Sicer pa bi lahko komot zapisal tako

    if (dMozno<dRazdalja)
    {
        printf("Imate premalo goriva, zapeljite se na bencinsko črpalko.");
         
    }
     
    else
    {
        printf("Oddaljenost od cilja je: %lf", dRazdalja);
        printf("Z gorivom, ki je v rezervoarju je možno prevoziti: %lf", dMozno);
         
    }

Na prvi pogled se mi zdi pravilen, sicer pa je potrebno vedno testirati program.

Se pač pelješ par stotin kilometrov, nekaj testnih relacij, itd. Treba je pokriti vse scenarije -- nujno je stestirati tudi pogoje, ko je premalo goriva.

Eno vprašanje, kako bi v polju lahko določil da se soda števila shranijo na sode pozicije elementov, lihe pa na lihe pozicije elementov?

Mene pa zanima zakaj mi ne vrze errorja ampak samo warning

void change_const(int* number) {
    *number = 100;
}

int main() {
   const int num = 34;
   change_const(&num);
   return 0;
}

v cem je potem sploh fora const modifierja

Lahko samo na hitro razložiš, kaj je pravzaprav cilj programa? Sicer nisem popolnoma domač z sintakso v C-ju, tako da se lahko motim, ampak že sama zasnova programa mi na prvi pogled deluje daleč preveč nepotrebno zakomplicirano. Malo takih "lepotnih napak": v for zanki lahko komot deklariraš spremenljivko, ni ti je potrebno to zunaj zanke: primer -

for(int a=0; i<neka_vrednost; i+=2) {}