» »

brezvoljnost, apaticnost ...

brezvoljnost, apaticnost ...

hominis ::

kako se tega resit ?

se mi dogaja zadnje leto ali dve, po mojem gre le za simptom, vzroki so globlji ... a jih ne najdem.

v druzbi (kerikoli) se odprem, razvedrim, uzivam, ponavadi sem "zabavni vodja druzbe" ... ko pa sem doma, ne vem kam bi sam s sabo ... nic se mi ne da, nobena stvar mi vec ne predstavlja uzitka, nic me ne pritegne ... skratka vse mi je ravno, neko brezcustveno stanje.

ponavadi sem ful uzival v racunalnistvu, programiranju, resevanju problemov, gledanju dokumentarcev, fizikalni problemi, itd. skratka ful aktiven, knjige sem poziral ... danes se mi ne ljubi v roke vzet niti playboya ;(

to traja ze malo predolgo in ne vem kako narediti temu konc.

vcasih je ful pomagalo da sem se fanj nacedil s kavo (dopamin hehe), pa tud to ne pali vec ...

strictom ::

Nič pametnega. Najdi si en malo bolj tehničen hobi. Ista zgodba je pri meni. Smrdim za tem kompu svinkem pa nič nebi delal. Le da meni kava še zaleže. Sem pa za dobro polovico mlajši od tebe.

:\
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin

BlazP ::

@hominis: Been there done that. Je bil cas, ko mi je bilo vseen za vse. Nobenih obveznosti, sola trpela, pa sam u druzbi je blo kul. Se doma skoz sam na netu chatku, ker nism vedu ka bi sam s sabo. Zadeva se je na bolje obrnala pol, ko sm zadel podn:D Mors kdaj padit, da se postavis nazaj na noge. ;)

gzibret ::

Najdi si kakšen šport. Magari laufanje. To pomaga pri splošnemu počutju in optimizmu.
Vse je za neki dobr!

McWolf ::

Če se mu ne bo lubl. Jes mam iste probleme, pa sm tut ze kolesart začeu, basket, pinkponk, bla bla, pa sm nehu use po kakm tednu. Guess we'll have to hit the bottom :\. Edin pr men je drugač, v šoli skos sodelujem...(pač zanimiv je kadar je), doma se mi pa res čist jebe za vse. Pa še opazu sm da takrat ful živčn delujem, sploh me ne smeš kej preveč napast ko je pol sranje. :P
Go tell it on the mountains!

IgorGrozni ::

hominis: Poišči psihoterapevta - ( klinični psiholog, ne kakšen ˝polagalec˝ rok, ne bioenergetik z ˝visekom˝, ne kakšen-takšen priučen terapevt. Klinični psiholog.).
Cena privatne ure je 12-15.000,00 SIT.

Če imaš zlomljeno roko greš ortopedu, če imaš psihološke težave, greš k psihoterapevtu. Nič takega.
Nisi ˝norec˝, če ga poiščeš. Psihoterapevti ti le na pravem mestu z pravim orodjem hitreje naredijo ˝servisni poseg˝, to je vse.

LP.IgorGrozni

Lahko pa postaneš Eksistencialist : t.j. se začneš oblačiti v črno, piješ expreso,... in tarnaš po vogalih da je vse brezveze, ničevo,....

McWolf ::

To je res. Samo prepričat človeka, da ga obišče je problem. Pa v večini primerov ni keč v tem, da nočjo it ker bi pol drugi mislili, da je kaj narobe z njim ampak, ker meni, da ne potrebuje takšne pomoči. Je pa res, da strokovnjak bi ti najbolje znal pomagat. Je pa spet res, da on ti samo pomaga, rešitev je itak v tebi.
Go tell it on the mountains!

madmitch ::

Zadeva je zelo simptomačina in značilna za veliko ljudi, ki imajo preveč časa (četudi izgleda drugače).
Enostavno si dan osmisli z različnimi dejavnostmi in si ga vsaj za začetek uredi skrajno striktno. Dan si moraš zapolniti. Naredi si plan za teden dni in se ga drži kot pijanec plota. Vsebuje naj VSE, od šole/službe, športnih dejavnosti, lenarjenja, sexa (solo, v dvoje, troje...), družbe, spanja... Skratka vse.
Skratka, dan si moraš osmisliti, naj ti ne ostaja preveč prostega časa pa bo kmalu bolje, ne pričakuj pa, da bo bolje v treh dneh ali tednih, ker ne bo.

Samo prepričat človeka, da ga obišče je problem.

Če je priznal toliko kot je, je že na dobri poti, hudič je, ko tega sploh noče priznati (sebi) in so krivi vsi drugi in vse ostalo.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: madmitch ()

kixs ::

Najprej moras poiskati pravi vzrok, zakaj prihaja do tega.

Ce ti manjka energije, je velikokrat vzrok nepravilna prehrana, negativne misli in telesna neaktivnost.

Pod prehrano gre za vse kar das v usta. Od vode naprej... jej cimbolj zdravo - pij samo ustekleniceno vodo (cca 1.5L dnevno ali vsako uro en kozarec), veliko zelenjave in sadja, malo mesa-pa se to pusto ali ribje, ne pit homogeniziranega mleka in uporabljat rafinirana olja, bodi siguren, da zauzijes dovolj Omega-3 mascob (laneno seme, ribe).

Znebi se negativnih misli in pogleda na svet. Na vsako zadevo lahko gledas tako pozitivno kot negativno. Obrni na pozitivno!

Dnevno ali vsaj vsak drugi dan se ukvarjaj s telovadbo. Ce nic drugega, si doma vzemi pol urce in se razgibavaj + pocepi, sklece, trebusnjaki... V glavnem, moras zasvicat!

Ker vsaka od teh zadev (ocisenje telesa, misli in aktiviranje misic) ne bo takoj ucitnkovita, lahko rezultate pricakujes v enem do dveh tednov.

Konec koncev pa si bos moral najti spet neko svetlo tocko v zivljenju (novi hobi, nova punca, nov avto... ;) )

PS:
Ce ze jemljes kaksna zdravila, jih nehaj (razen, ce je res nujno!)!

LP

bradek ::

^- exactly what he said. Ne bi si clovek mislil kako prehrana in gibanje vplivata na clovekovo pocutje (no ja, lahko bi si) :))

Mimogrede, po defaultu smo vsi izredno dehidrirani (ceprav nismo zejni!). Mene so merili v zdravstvenem domu stiri mesece nazaj in sem imel cca 41% vode v telesu, pil sem ko sem cutil potrebo. Normalno za odraslega moskega je med 50-60%.
Po dveh mesecih manjse samodiscipline pri pitju vode sem zadevo uspel kolikortoliko normalizirati (trenutno sem na 50%, kar je pa se vedno spodnja meja normale).
Ce gre verjeti mojemu zdravniku, pade cloveku storilnost za polovico, pri 10% dehidraciji. Verjetno so to bolj grobi podatki, nisem iz te stroke da bi lahko stvar analiziral. Vem pa da se pocutim precej bolje in sem tudi veliko bolj aktiven, odkar pazim da pijem malce vec vode, tudi ko nisem zelo zejen.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bradek ()

strictom ::

kixs97 je povedal v enem postu kot bi psihoterapevt v eni uri bluzenja. Hvala.
"Violence is the last refuge of the incompetent" - Salvor Hardin

kixs ::

Morda kot dodatek se tole, voda naj bo usteklenicena (dobro, iz plastenke, ker v steklenicah jih zal ne dobis), saj je vodovodna klorirana, to pa skoduje telesu. Poleg tega vsebuje se veliko drugih "dodatkov" nitritov, nitratov... raje ne bi o tem (grrr).

Poleg vsega ze prej nastetega, si uredi se dober kakovostni spanec (cca 7-8ur dnevno). Brez motecih faktorjev (svetloba, zvok). Ce se zjutraj zbujas zelo zmatran, pa prejsni dan nisi nic posebnega delal, je mozen vzrok slaba vzmetnica. Pred spanjem je pametno prezracit prostor za 5min.

Toliko zaenkrat...

LP

hominis ::

ma ne vem ce se popolnoma razumemo ...

v sebi nimam nekih custvenih napetosti, neke depresije, negativne energije ... zgolj "jebe se mi za sve". :|

kar se tice prehrane, nimam kej dodat, ker jem zelo zdravo. moj jedilnik je poln sadja, zelenjave, doma pripravljenih sadno-zelenjavnih sokov, zelo malo mesa, vec ali manj kaksne ribe. mislim da je s fizicnega pogleda z mojim telesom vse v top formi, bolj problematicna je glava :D

res pa je, da sem pred 5 leti totalno opustil fizicno aktivnost, pac sej veste kako je ko postanes student hehe. pred tem sem pa bolj ali manj pretiraval s telesno aktivnostjo, ker mi je vecinoma pomagala prebrodit krizo pubertete in sem mogu tisto zivcnost in nezadovoljstvo nekako ven iz sebe spravit. nekateri z alkoholom, nekateri s kolesom :D

glede psihologa tudi nimam nekega negativnega mnenja, sem ze hodil k njemu ... no 1x sem bil na obisku. problem pri meni je, da se hitro zaprem, ce je histrost postavljanja vprasanj vecja kot 5 vpr./uro :D
pa tud kaj naj mu povem, a je to kar se mi dogaja (kaj sploh ?) dejansko problem ali le neka prehodna faza, ki jo da vsak v zivljenju skoz ?

glede planiranja dneva ... to je tudi problem
trenutno delam, poleg tega mam za narest se diplomo, doma tudi kaj postorim
ce imam delovnik zapolnjen, da ne morem dihat, je cisto vse v redu z mano. ko imam en dan frej, pa ne vem kam bi sam sabo. neke samoiniciativnosti ni, recimo da bi dokoncal diplomo ... kje pa ...

skratka nekaj bom mogu narest na tem podrocju ... samo 15.000 za psihologa, verjetno gre lih cela placa potem ...

matjash ::

Pol zgleda da je moj problem za nejevoljo pomanjkanje spanja saj spim samo od 4-6 ur na dan.
... bolje pozno kot nikoli.

kixs ::

To kar si zdaj napisal je pa vse bolj pogost pojav preobremenjenosti. Skoz moramo nekaj delat... to nas pocasi izcrpa. Ob celodnevnem delu in stresu si moras vzeti cas tudi in samo zase. Da se umiris, da vidis kaj je pomembno samo zate. Nekateri poleg sportne aktivnosti se meditirajo.

Morda se ti bo zdelo cudno, ampak zakaj bi moral cisto vedno nekaj delat oz. imet splanirano kaj bos delal. To planiranje je ze samo po sebi zelo stresno. Na dan, ko si vzames cas, ko nimas nic za delat, pac ne delaj nic! A je to tako tezko... obstaja tudi definicija deloholika ;)

Za diplomo in ostale nedokoncane zadeve bos pa vseeno moral splanirat kako in kaj. Naredi si plan dela in to za nekaj casa naprej. In se tega tudi drzi. Vazno je, da nedokonocane zadeve cimprej zakljucis!! Dlje kot odlasas, slabse bo!

Glede tega, da se ti "jebe za vse", pa tud ni nic narobe... verjetno ima vsak tako obdobje... vendar pazi, da ne bos zaradi tega, sebe zaje*al.

V glavnem... loti se zadev brez izgovorov! Postavi si realne cilje, spoznaj kaj bi rad in se tega drzi. Vsi ljudje smo razlicni, ce si malo drugacen se ne pomeni, da si cuden oz. da je kaj narobe s tabo. No, dejansko smo itaq vsi cudni :P

LP

iNN ::

Pff, imam podoben problem, le da imam jaz taka obdobja. Nastopajo povsem naključno. Včasih dolga po kaksno urco, včasih po več dni. Recimo sem prvo urco v šoli ves naspidiran, vesel .... Nato pa mi tretjo uro pade vse dol, misli se mi obrnejo in na vse gledam skrajno pesimistično, neprijazen sem do prijateljev... Odje*em vsakogar, ki se hoče pogovoriti z mano, etc. Nato traja različno dolgo, da sem spet "normalen". Včasih več dni. To se mi dogaja konstantno. Nevem kaj naj storim glede tega?

Prav tako nimam konstantnega uspeha v šoli. Kar je praksa od prvega razreda osnovne šole. Od petega razreda OŠ je običajno da imam v drugem ocenjevalnem obdobju vsaj po en opomin. Končni uspeh je ponavadi dober.
==

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: iNN ()

IgorGrozni ::

Tale je sicer ena taka poljudna :
Če ni izdiha (malo depresije), ni vdiha (malo evforije).

Če so obdobja (depresije)daljša in vplivajo na kvaliteto življenja ( preživetje, razvoj, socialni stiki, ipd..) pa je preventivni obisk psihoterapevta priporočljiv.

In tovrstna pomoč ni šnelkurz v dveh tednih, ni šolski psiholog, ampak ˝kirurgija na psihični strukturi.˝
In kot se mesarju ne bi dali oprerirati in se ne bi operirali sami po ˝nasvetih babic˝, je za operacijo potrebno poiskati strokovnjaka. Dobri stanejo toliko.

Če imaš resne težave, boš tako pri strokovnjaku, ki bo najhitreje(..ne hitro) in temeljito odpravil tvoje težave, (stalo te bo enako kot osebni trener v fitnesu, ekoprehrana ali novo kolo...), če pa tvoje težave niso resnejše, boš ob denar za prvo uro(50 kavic) ...in na varni strani.

Lp. IgorGrozni

Zgodovina sprememb…

Loki ::

psihiatri in psihologi so lahko tudi zastonj....:\
osebne izkusnje :D :))

Saladin ::

Vprašanje bo zvenelo čudno, ampak kakšno glazbo poslušaš in v kaki meri?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

tsh2 ::

zveni kot zasvojenost. kakorkoli že, probaj se postiti 1 teden (po navodilih). zmernost v vsem odžene brezvoljnost in nihanja v razpoloženju.

Roadkill ::

Hrčki imajo enake probleme.
Pa to čist resno mislim... Počaki do pomladi, pa bo boljš. :)

Jest sem drugač letos prav šokiram, ker je letos prvo leto, da me ne matra depresija. Sploh v bližini novega leta ozirma zime+praznikov me je vedno zagrabila taka depresija, da se še kar čudim, da sem živ.
Letos je pa eno tako fajn leto. Pa nisem na loto zadel, niti nisem dobil sanjske ženske... dejansko sem sam mal drugač začel razmišljat. Očitno sem prerastel tisto najstniško depresijo in tako začel malo drugače razmišljat. Tko sem začel tudi v fitnes hodit in lahko le potrdim izjave v prejšnjih postih.

Najlaži premagaš depresijo z zdravim življenjem. Je pa to najteži dojet takrat, ko si depresiven.
Ti pa praviš, da se ti samo jebe, tko da bi mogla bt zadeeva še enostavnejša...
Ü

kivi113 ::

al pa začni igrat igrce, al pa kašn poker, boš kmal dobu voljo, k boš začel zgublat miljone.

BBKing ::

ja, to je problem / bolezen dobe v kateri živimo, je pa res, da zna zadevšna biti v lajfu zelo moteča in če se z njo ne spoprimemo je lahko še slabše. Za vse, ki imate te težave, ne mislit da ste edini in da ni izhoda,,,,JE!
Oglejte si to stran in njihov forum, tuki so ljudje ki znaja svetovat in pomagat.
'ne boj se'
LP, BBking

Daedalus ::

Ma nehaj jamrat pa se spravi nekaj počet. Resno, al se spravi nazaj gonit bicikl, lavfaj, pridruži se kaki skupini folka, ki kaj pametnega počne. Dokler boš samo sedel doma pa se smilo samemu sebi - bom pa bol bogo, ja.Zveniš mi kot tipičen predstavnik slo naroda, ki se mu pač ne ljubi nekaj spravit delat, pol pa rajši doma sedi in misli, kako je bogi bogi...
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

perci ::

Zveniš mi kot tipičen predstavnik slo naroda...

Men pa tole posploševanje zveni tko butasto...vsi neki o slovencih, slovenčkih jamrate. Tipično slovensko.

WarpedGone ::

Depresija ni nekaj namišljenega, psihološkega, ampak se kaže kot konkretno drugačno delovanje centralnega živčnega sistema. Izjave v stilu 'nehaj se smilit samemu sebi in se zmigaj neki počet' dosežejo ravno nasprotno. Depresivno osebo potiskajo še globlje v očutke nemoči, brezupa, brezveznosti, pomanjkanja energije ker mu sugerirajo, da si takšno počutje domišlja in da je on sam kriv za njega. Takšne izjave so primerljive s tem, da bi nekoga z zlomljeno nogo spodbujal "kaj se jokaš, sam zdi se ti da ti noga ne dela, ti se sam sprav laufat pa boš vidu da bo šlo".

Depresija je začaran krog. Ne ljubi se ti niti spravit ven iz depresije. Men pomaga čas in počitek. Slej ko prej mine, dokler pa drži pa najbolje da me vsi pustijo na miru.
Zbogom in hvala za vse ribe

Roadkill ::

Da se razumemo, tole je offtopic, ampak zanimiva debata, tako da potrpite z mano. :)

Men se zdi, da mam vsaj delne probleme z depresijo.. dejansko. So dvema sorodnicama diagnosticiral manično depresijo, tko da zna bit, da mam že v krvi nekaj tega.
Pa se vseeno ne strinjam, da je treba "počakat da mine". Sem bil tako depresiven svoje čase, da sem se depresije tako navadil, da se mi je zdelo, da brez nje niti živet več ne morem. Stvar se potem zacikla in naenkrat nočeš več ven iz depresije, ker že pozabiš, kako je živet brez nje. Stvar je peljala tako daleč, da sem si že poiskal "svoje drevo", sam sem zmer odlašal... par let skupaj.
Najbolj mi je pomagalo to, da sem se začel veliko družit s prijatelji, ker najhuje te udari, ko sediš doma. Tko sem mel pol sam še sezonske depresije, zdej pa že mal več kot leto živim normalno življenje in moram rečt, da sem prav pozitivno presenečen.
In se mi ni nič posebnega zgodilo, da bi zaradi tega "ozdravel", niti nisem bil na tabletah ali pri psihiatru. Zame to še vedno ni bolezen, pa če 100 dohtarjev dokaže drugače. Če ne drugega zato, ker je najslabše, kar se ti lahko zgodi to, da si v depresiji in se sprijazneš z njo zato, ker so ti dohtarji rekli, da si bolan v glavi in ti ni pomoči.
Imam dobro prijateljico, ki ima hude probleme z manično depresijo (+delno šizofrenijo+še en kup "tagov"). Ženska je vsak mesec pri drugem psihiatru, fila se s happy pillsi in tone v vse večjo depresijo, ker ima v glavi popolnoma zasidrano idejo, da je nekaj z njenimi možgani fizično narobe in da brez tablet ne more bit več normalna.

Sej drugač podpiram happy pillse, samo ne v prehranjevalne namene. Če jih ješ kot tic-tace, nimajo efekta na dolgi rok. Tablete so uporabne zato, da se človeka spravi iz globoke depresije nazaj na površje in se mu potem razloži, da naj zdej plava da ne bo spet potonil.

Ne vem no.. to žensko bi jaz najraje skloftal, ko začne govort, o tem, da to ni "state of mind" ampak bolezen, da mi pač tega ne štekamo, ker smo zdravi, ona je pa bolna.

Grem stavit, da bo čist normalna, ko bo prilezla ven iz pubertete, če je le ne bojo preveč futrali s tabletami...
Ü

PROTOTIP ::

Moraš vedet, da samega sebe ne moraš natančno diagnosticirat, ker gledaš nase subjektivno ne objektivno. Diagnoza depresija ni tako pogosta, kot si povprečni človek misli, temveč je dokaj redka. Običajno zamenjujejo občasno zamorjenost ki se pojavi zaradi premajhne aktivnosti tako fizične, kot tudi mentalne in čustvene oz. druženje (v real-life) ponavadi zaradi negativnih izkušenj na različnih področjih. Pri depresiji se človek pravzaprav ne zaveda, da dejansko ne počenja nič drugega kot leži v sobi, skratka, ni dovzeten za nobene aktivnosti, k aktivnostim pa spada deloma tudi računalnik in TV čeprav večina ne vlaga preveč napora. DEJANSKO TOREJ NIHČE, KI ZA SAMEGA TRDI DA JE DEPRESIVEN, NI DEPRESIVEN. Enako velja tudi pri drugih "duševnih boleznih" torej človek ki se zaveda, da je to kar počne norost, ni nor, če se pa NE zaveda, pa je. :|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PROTOTIP ()

Keyser Soze ::

Aja? No, Prototip. In reference na katere se lahko opremo, ko beremo tvoje odgovore so...

Roadkill ::

Nekaj je, da človek, ki je globoko v depresiji, reče da je depresiven. Jaz govorim za nazaj. Takrat, ko me je matrala depresija (recimo, da sem uganil diagnozo, morda pa je bilo nekaj čisto tretjega), nisem nikomur razlagal da sem depresiven, pač pa sem sedel v sobi in razmišljal čudne stvari... par let.
Sej pri meni se je pokazal, da je zadeva vsekakor bila vsaj 80% state-of-mind, in sem rabil samo prepucat možgane, pa je potem je zadeva stekla sama od sebe. Še zdaj me kdaj zagrabi depresija (al pa rečmo raje ekstremna zamorjenost), ampak takrat se spravim gledat najbolj smešen film, kar ga najdem, grem na pijačo s frendi al pa spat. Dejansko si ne dovolim, da bi se zamorjenost zaciklala in poglobila. Najlažije to narest s kakim hobijem, službo, študijem ali športom.

In šport je vsekakor antidepresiven. Sem gledal tut na discoveriju oddajo o tem, kako se med fizično vadbo poleg ostalih zadev v možganih sprošča neka zadeva (hormon?), ki jo najdemo tudi v vseh antidepresivih.
Pa dejansko ti fizična vadba in premagovanje ovir pri njej zmanjšuje občutek nemoči.

Nč no... men je vsen za znanstvene dokaze in biološke/kemične detajle depresije... jaz sam želim vsem povedat, da se iz "depresije" da rešit, čeprav zna bit precej mučen postopek. Dopuščam pa možnost, da je človek tudi "fizično" depresiven, ampak mu tega po mojem ne bi smel noben dohtar povedat. Ker pol vse skupaj zgubi smisel... sploh iz stalošča človeka ki je že itak v depresiji.

Človk pol ugotovi, kolk stvari se da rešit z enim samim nasmeškom.... ok, raj neham, preden sladkorno fašem.. :)
Ü

klemen22 ::

Pejt delat u fabrko za en mesec. Boš koj zgubu simptome.
Motiti se je človeško, odpuščati pa božje. Torej ti odpuščam ;)

PROTOTIP ::

Reference? Lahko se opreš na zdravo kmečko pamet.

Roadkill ::

Heh, jaz sem med počitnicami večkrat delal v Titanu in lahko povem, da zna biti zelo moreče... Bolje se s športom ukvarjat, kot da se poneumnjaš 8 ur na dan.

Je pa zabavno dejstvo, da je samomorilnost v revnih državah veliko manjša, kot bogatih. Če vzamemo depresijo kot glavni razlog samomorov, potem tukaj nekaj ne štima, če računamo s tem, da je depresija dejanska "napaka" na možganih. Denar težko poškoduje možgane. Tko bi jest prej reku, da je depresija posledica načina življenja in se jo da zmanjšat, če spremenimo življenjski slog.

Ampak to je sam en kup špekulacij.
Ü

WarpedGone ::

Dobro je vedet o čem točno govarimo. Verjetno res redkokdo ustreza strogi definiciji depresije oz. manične depresije ampak ni nuno bolehat za depresijo, da nebi občasno fasal kakšne njene simptome.

Js na primer mam obdobja ku mi je ravno za VSE. Izredno naporno mi je že samo budn bit, kaj šele da bi se spravu karkoli počet. Spim izredno veliko ob takih cajtih s tem da je efekt tega spanja zelo mejhn. Po parih urah budnosti sm že spet povsem sesut. Takrat kakršnokoli nakladanje v smislu 'pejt neki delat' pr men NE MORE padit na plodna tla. Edino kar sm sposobn prostovolno delat je ležat v postli. In se sploh ne smilim samemu sebi, ker se mi še zase sladko j**e.

Sm redno zaposlen in služba pač prinese svoje obveznosti in svoj ritem. Zanimiv je to da me ta služba in ta ritem 'dvigne'. Med delom čist ok funkcioniram, ko se pa ustavim in začnem idlat mi vse pade dol.

Ta reč gladko ni samo v psihi. Sem se snemu na eeg mašini in se precej jasno vidi da glava ne špila tako, kot špila kadar se tut v idlanju počutm ok. Občasno se mi možgani pač ujamejo u en drugačn ritem delovanja. Siljenje v to, da pač neki počneš, ne spremeni načina delovanja ko ne počneš nič, le izogibaš se mu. Slej ko prej te zdela utrujenost in se morš ustavt. Takrat pa zagrabi "ta čudn" mode.

Js ta obdobja nekak prebrodim s prekomerno mero spanca. Možgane tolk cajta silm v počasn takt (spanje) da se ga preobjejo in je pol neki cajta mir. Za depresijo (depresivna stanja?) so namreč značilne upočasnitve možganskega ritma predvsem v sprednjih režnjih, počasen ritem postane premočan.
Zbogom in hvala za vse ribe

S33 ::

Po moje (pa ne samo po moje) je brezvoljnost in depresija posledica brezciljnosti, predvsem pa je izredno pomembno, kaj sam sebi govoriš oz.dopoveduješ (v mislih ali na glas). Sugestije so zelo pomembna stvar, poskušaj si govoriti pozitivne stvari, npr. jutri bo super dan, itd. in to ponavljaj kar naprej.

Napisal si, da si precej aktiven. Ampak zakaj si tako aktiven? Ali imaš jasen cilj, za katerega delaš? To je izredno pomembno, postavi si jasen cilj, zakaj delati, ker brez tega v bistvu ne veš zakaj delaš, imaš občutek, da delaš zato ker moraš delati. Ampak te to žene samo še v globljo depresijo.

Keyser Soze ::

Realen cilj!

Tak, da ga boš lahko dosegel. Ne si takoj na začetku postavit nalog, ki jim ne boš kos. Boljše začet z manjšimi stvarmi, katere ti potem dajo elana za višje.

PROTOTIP ::

@warped Mislim, da obstaja nek "paradoks" do katerega pride človek, ki spozna da ga muči "depresija" ker ko prideš do tega spoznanja, ni več del tebe, te nima več v svojih kleščah. Pišem v narekovajih ker dejansko pri tisti pravi depresiji ni izhoda brez pomoči, to kar imaš ti, kot praviš, je le pretiravanje pri svoji "težavi", ker kot vidim, se ti precej zavedaš kaj počneš, mislim pa, da je tvoja težava neka železna navada, da se pač izogibaš utrujenosti in potem se čudiš, kako ti počitek nič ne pomaga. Verjemi mi, imam fotra doma, ki ga je mučila depresija in če se nebi skupaj kot družina potrudil, da se je v večji meri rešu tega, bi bilo po njem. Razlika med njim pa med teboj pa je, da se on ni zavedal svojega stanja ti pa - kot pišeš, se še kako zavedaš, kaj pomeni depresija. Ampak dejansko te razumem, ker to pretiravanje je tipično za človeka, poznam veliko ljudi, ki tu pa tam kakega skadijo pa pravijo da so totalno zasvojeni pa nekdo včasih kak kozarček spijejo, pa mi reče, kak kronik je...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PROTOTIP ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

porn zasvojenost (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
13823104 (16865) 111111111111
»

Slabost (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
11030130 (22763) [D]emon
»

Katera hrana za srečo in katera za depresijo?

Oddelek: Loža
379279 (8776) Matjaž Lojen
»

antidepresivi - just placebo?

Oddelek: Znanost in tehnologija
294529 (3534) gruntfürmich

Več podobnih tem