Biden podpisal zakon, ki terja prodajo TikToka

Kot je bilo pričakovati, je ameriški predsednik Biden v sredo podpisal zakonski osnutek, ki od kitajskega podjetja ByteDance zahteva, da v devetih mesecih proda popularno družbeno omrežje TikTok.

Epopeja TikToka v ZDA je dosegla nov mejnik, kajti v sredo je s podpisom predsednika Bidna pričel teči 270-dnevni rok, v katerem mora kitajski ByteDance prodati TikTok ali pa bo aplikacija čez Lužo v praksi prepovedana. To pomeni, letela bo s trgovin, medtem ko bo gostiteljem internetnih storitev prepovedano omogočati njeno delovanje. V primeru sproženja odprodaje bi predsednik rok lahko podaljšal še za tri mesece (ozroma 90 dni). V podjetju so se na dogajanje v zadnjem tednu mnogokrat odzvali z ostrimi kritikami in odporom, osrediščenim okoli trditve, da gre za protiustavno omejevanje svobode govora Američanov, s katerim se bodo odločno spopadli na sodiščih.

Gre za zadnje poglavje v skoraj pet let trajajočem dvoboju med ByteDanceom in ameriškimi oblastmi, ki ga je treba gledati tudi v luči trgovinskega in siceršnjega hibridnega spopada med Washingtonom in Pekingom. Po tem, ko se jih je najprej lotila Trumpova administracija, iz česar naposled ni bilo nič in je z nastopom Joeja Bidna že kazalo, da se bodo strasti umirile, se je v zadnjem času situacija vnovič zaostrila. Strokovnjaki in politiki, ki opozarjajo, da je TikTok zaradi občega nadzora kitajske komunistične partije nad tamkajšnjimi podjetji postal prevelik dejavnik tveganja za odtekanje podatkov ameriških uporabnikov na Kitajsko, so naposled našli primeren mehanizem, ko so osnutek zakona zapakirali v paket z drugimi, pomembnejšimi predlogi, to je tistimi za krizno dostavo vojaške pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu. Tega je v nedeljo najprej podprl predstavniški dom, v torek pa še senat, medtem ko je bil predsednikov podpis že vnaprej zagotovljen.

Varnostni in zasebnostni očitki še zdaleč niso iz trte izviti, saj je kopica preiskav pokazala, da imajo Kitajci zelo svoboden dostop do podatkov ameriških uporabnikov TikToka, obenem pa tudi znatno cenzurirajo vsebine, ki niso po volji partije. Strokovni kritiki sicer ob tem jasno opominjajo, da TikTok v tem oziru zlepa ni edini grešnik, saj bi bilo treba močno poostriti nadzor nad vsemi družbenimi omrežji in z njimi povezanimi podjetji, predvsem Meto. En tabor pravi, da to ne more biti argument proti ukrepom proti ByteDanceu, nasproten pa, da je efektivna prepoved preveč tvegana v luči podobnim možnih ukrepov v prihodnosti. V podjetju, kjer kljub trditvam o nasprotnem niso bistveno ločili ameriške podružnice od kitajskega centra, bodo na sodišče odšli s presojo ustavnosti, kjer je o njihovih možnostih še prezgodaj govoriti. Pravni precedensi sicer govorijo njim v prid, saj je podoben poskus prepovedi v zvezni državi Montani propadel. Zato se bo morala administracija močno potruditi, da dokaže kitajski vpliv, kar pomeni, da se nam bržkone obeta zanimiv proces.

Če bi TikTok vendarle prepovedali ali bi celo ugasnil, pa izkušnje v državah, kjer so se mu že odrekli, kažejo, da bi se uporabniki bržkone hitro preselili na Youtube ter Instagram - kar se je pripetilo v Indiji.