Kitajska nosilna raketa nenadzorovano pada proti tlom

Osrednja potisna stopnja kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 5B, ki je pred dnevi v vesolje ponesla prvi modul vesoljske postaje Tiangong, bo po vsem sodeč v atmosfero vstopila nenadzorovano, pri čemer bodo njeni deli na tla padli okoli osmega maja.

29. aprila so Kitajci v Zemljino krožnico uspešno izstrelili prvi del svoje modularne vesoljske postaje Tiangong. Tovorna mula je bila nova nosilna raketa Dolgi pohod 5B, in sicer v precej samosvoji konfiguraciji, saj poleg štirih stranskih potisnikov uporablja zgolj eno osrednjo potisno stopnjo. To pomeni, da je glavni del nosilne rakete dosegel orbito, s čimer se razlikuje od klasičnega pristopa, po katerem prve potisne stopnje ne dosežejo ubežne hitrosti in namesto tega balistično padejo na dobro predvideno območje. Naprave, ki jih želimo na tla poslati iz orbite, je treba z dodatnim potiskom premišljeno suniti v atmosfero, če želimo vsaj približno nadzorovati njihov padec. Obstaja pa seveda še druga možnost: da izid prepustimo sreči. Kitajci so očitno izbrali slednjega.

30 metrov dolgo telo z oznako 2021-035B po opazovanju pristojnih služb sodeč v Zemljino ozračje vstopa povsem nenadzorovano - z visoko hitrostjo okoli sedmih kilometrov na sekundo, pri čemer se močno prekopicuje. Točen kraj padca je tako nemogoče napovedati in obsega praktično celotno območje med zemljepisnima širinama 41,5 stopinje na severu in jugu; se pravi nekje od Madrida na severu pa do Nove Zelandije na jugu. (To hkrati pomeni, da je možnost padca na slovensko ozemlje praktično nična). Dobršen del predmeta bo sicer v ozračju gotovo zgorel, toda če sodimo po lanskem padcu prav takšne rakete, bodo tla vseeno zadeli neprijetno veliki kosi železja. Še vedno je največja možnost, da jih sprejme ocean, ki pokriva prek 70% tega ozemlja, toda dogodek je širom sveta že sprožil precejšnjo nejevoljo. Trenutne projekcije padec na tla postavljajo v čas med sedmim in devetim majem.

To seveda ni prvi nenadzorovani spust vesoljskega plovila, kjer rekord še vedno drži ameriški Skylab, ki je leta 1979 s svojimi ostanki okrasil avstralsko divjino, konec letošnjega marca pa si je fiasko privoščil tudi SpaceX, ko je izgubil nadzor nad padcem druge stopnje Falcona 9. Toda v novejšem času so razvite države glede tega vseeno razmeroma pazljive - z izjemo Kitajske. Nenadzorovano je padla že prva postaja Tiangong-1, medtem ko je postalo precej zloglasno tudi "bombardiranje" lastnih ljudi z raznoraznimi potisnimi stopnjami, saj prebivalci v okolici kitajskih izstrelišč na glavo stalno dobivajo kovinska darila svojih vesoljcev.

Posodobitev (9. 5.): V nedeljo zgodaj zjutraj po našem času je predmet vstopil v atmosfero nad Arabskim polotokom in v večji meri zgorel, ostanki pa so v bližini Maldivov padli v Indijski ocean.