Lahko bežimo, a se ne moremo skriti

Kontroverzno podjetje Clearview, ki ustvarja največjo bazo fotografij ljudi na svetu, se približuje končnemu cilju. Podjetje trdi, da so na dobri poti do cilja, imajo v bazi že več kot 100 milijard posnetkov, kar zadostuje za sposobnost identifikacije skorajda kogarkoli na tem svetu. Najava je bržkone malce pompozna, saj jo je podjetje izreklo na predstavitvi finančnih rezultatov za investitorje, a trend je gotov. Baza eksponentno raste, trenutno imajo že več kot 10 milijard posnetkov. Do cilja 100 milijard posnetkov jim manjka še kakšnih 50 milijonov dolarjev, kar je za zainteresirane igralce - drobiž. Razporeditev je zagotovo nagnjena proti razvitim državam, a to ne spremeni dejstva - če ste bili kdajkoli identificirani na kakšni fotografiji, ki je objavljena na svetu, vas lahko Clearview identificira. To pa pomeni vsi njegovi naročniki, med katerimi sta na primer tudi ameriška in švedska policija.

Proti Clearviewu najodločneje protestirajo evropske organizacije za varstvo zasebnosti. Francija je že uradno ugotovila, da krši evropsko Splošno uredbo (GDPR). Clearview fotografije v največjem obsegu pobira z družbenih omrežij, čemur sicer Facebook, Google, Twitter in YouTube močno nasprotujejo, kaj drugega pa niti ne morejo. Clearview v resnici hoče še več. Pravijo, da raziskujejo tudi druge načine identifikacije, denimo iz načina hoje. Ustanovitelj Hoan Ton-That vztraja, da je zbiranje javno dostopnih fotografij povsem legalno in da organi pregona s tem lovijo storilce kaznivih dejanj po aktu. To morda drži v ZDA, a v Evropi je pavšalno, neopredeljeno in množično obdelovanje osebnih podatkov prepovedano.

Tudi v ZDA ne bo šlo tako množično. Podjetje se izgovarja na prvi amandma, a je zvezno sodišče to zavrnilo in dovolilo, da se tožba proti podjetju nadaljuje z vsebinsko obravnavo.