Clearview, aplikacija, ki dokončno ukinja našo zasebnost?

Sobotni New York Times je postregel z zgodbo o skrivnostni aplikaciji (povezava je lahko plačljiva, alternativni vir), ki do neke mere zmore identificirati praktično vsakogar, ki se pojavi na javnem mestu. Da Clearview že uporabljajo, so novinarjem potrdile nekatere varnostne agencije v ZDA, med njimi FBI, z njim pa so si v preteklosti že pomagali pri iskanju storilcev različnih kaznivih dejanj. Od tatov v trgovinah, spolnih nadlegovalcev otrok, pa vse do morilcev.

Clearview je aplikacija istoimenskega in relativno majhnega ameriškega podjetja, ki na podlagi fotografije pobrska po lastni bazi in poišče preostale fotografije te osebe, iskalcu pa postreže tudi s pripadajočimi spletnimi povezavami najdenih slik. Lahko si mislimo, da na ta način pozneje ni težko priti do imena in priimka in drugih osebnih podatkov iskanega. Predstavniki Clearviewa zatrjujejo, da je v ozadju aplikacije baza, v kateri se nahaja prek tri milijarde fotografij, zbrskanih z družbenih omrežij in drugih spletnih strani. In to je precejšen korak naprej, doslej je namreč policijska samodejna prepoznava potekala le na podlagi njihovih lastnih baz, denimo baze iskanih oseb. Smo pa pred časom posredno zaznali, da vire iz družbenih omrežij pri iskanju posameznikov morda uporablja tudi slovenska policija.

Skratka, v primeru Clearviewa gre najverjetneje za največjo tovrstno bazo na svetu, za primerjavo, tista od FBI, ki temelji na fotografijah iz potnih listov in vozniških dovoljenj, obsega "samo" 641 milijonov fotografij.

Uporaba take aplikacije seveda sproža pomisleke pri zagovornikih zasebnosti, zlasti, ker ker daje zasebnemu podjetju v roke precejšnjo moč. Dalje, dosedanji preizkusi umetne inteligence na tem področju so jasno pokazali, da pri identificiranju v precejšnjem deležu primerov brcne v meglo. Zadnji del skrbi pa se nanaša na deviantne posameznike, denimo zalezovalce, ki jim bo taka aplikacija precej olajšala delo pri iskanju podrobnosti o svoji žrtvi.

Aplikacija za zdaj širši javnosti še ni dostopna, po mnenju ameriških policijskih uradnikov in delničarjev Clearviewa, s katerimi so govorili novinarji, pa nekoč v prihodnosti bo.