Ameriška policija uporabila prepoznavo obrazov za identifikacijo protestnikov

Na nedavne dogodke v ameriškem kongresu je mogoče gledati na dva načina: po eni strani gre za grd napad na demokracijo, po drugi pa za popoln polom varnostnih služb, katerih naloga je bila, da takšne napade preprečijo. A zgražanja so bili deležni bolj ko ne samo protestniki (in njihove mobilne aplikacije), medtem ko se je varnostnim službam temu nekako uspelo izogniti. Tako pa so policijske in varnostne službe tudi imele več časa, da so v skladu z znanim Chuchillovim rekom Never let a good crisis go to waste razmislile, kako vse skupaj izkorisiti za še dodatno povečanje svojih nadzornih pooblastil.

In očitno je prvi krog tega razmišljanja bil osredinjen na vprašanje, kako se še naprej izogibati terenskemu delu ter problem identifikacije huliganov raje prepustiti tehnološkim rešitvam, osnovanih na velikem podatkovju, umetni "inteligenci" in pa dejstvu, da smo vsi tako neumni, da svoje fotografije in druge podrobnosti iz zasebnega življenja prosto trosimo po svetovnem spletu.

Ameriška družba Clearview AI, eden bolj uveljavljenih ponudnikov tehnologije prepoznavanja obrazov na podlagi baze fotografij, nabranih iz objav na socialnih omrežij, je namreč ponosno pohvalila, da so v zadnjem tednu namreč zabeležili kar 25% povečanje števila policijskih poizvedb. V glavnem je šlo za odziv posameznih policijskih služb širom ZDA na poziv FBI za pomoč pri identifikaciji protestnikov. Dva detektiva iz "Real Time Crime centra" na policijski upravi Miamija v Floridi sta prve zadetke našla že po manj kot uri iskanja, ter jih seveda takoj posredovala naprej do pisarn FBI. Še številne druge policije so se lahko pohvalile s podobnimi izkušnjami.

Lepota ClearViewa in podobnih rešitev je, da niso omejene na manjše baze fotografij za osebne izkaznice in druge uradne dokumente, ampak lahko obraze iščejo v več milijardah fotografij, ki jih preprosto spraskajo z javno dostopnih strani na socialnih omrežjih, kot so Twitter, Instagram, Facebook in (očitno) Parler. ZDA namreč z izjemo posameznih držav nimajo resnega zakona o varstvu osebnih podatkov. Tako so podatki, ki jih posamezniki javno objavijo na spletu, prosto dostopni komurkuli, za praktično katerikoli namen. Pa niti ni nujno, da sami objavite svojo fotografijo. Povsem zadostuje, da jo objavi kdo drug ter vas na njej označi, magari brez vaše privolitve, in z nekaj smole se boste kojci znašli v ClearViewovi bazi. Ker je vaš obraz med protestiranjem sorazmerno težko skriti (no, razen z zaščitnimi maskami), predstavlja samodejna prepoznava obrazov eno večjih grožb svobodi izražanja, združevanja in protestiranja.

Mimogrede, družba ClearView je že lani začela pogovore s slovensko policijo. Policija sicer zanika, da bi bila zainteresirana, saj naj bi jim povsem zadostovala domača rešitev "FaceTrace", ki uparja fotografije samo iz zbirk fotografij za osebne dokumente. A to je bilo lani. Letos imamo nov zakon o varstvu osebnih podatkov na področju kaznivih dejanj ("ZVOPPOKD"), ki izrecno določa, da sme policija uporabljati tudi tiste podatke, ki so jih posamezniki javno objavili, "razen če gre za komunikacijo znotraj dejansko ožjega kroga oseb". Kar pa objave na družbenih omrežij niso.

Mimogrede, na koncu se izkaže, da so bili vsi ti high-tech policijski prijemi bolj ko ne nepotrebni, saj je med protestniki večinoma šlo za že dobro znana imena z desnega političnega roba, tako da so jih lahko osebno prepoznali kar drugi uporabniki interneta.