Ruska razstrelitev satelita bo problem še vsaj desetletje

Ponedeljkova razstrelitev odsluženega sovjetskega satelita Kozmos 1408, ki ga je nenapovedano izvedla Rusija, bo imela posledice še desetletje ali več. Povzročila je nastanek več kot 1500 kosov, ki krožijo na višinah med 450 in 500 kilometrov in predstavljajo nevarnost za druge satelite, mednarodno vesoljsko postajo (ta je sicer niže na višini 400 kilometrov) in prihodnje izstrelitve. Kozmos 1408 je pred razpadom krožil na višini 465-490 kilometrov z inklinacijo 82,5 stopinje.

Cel teden so skupine, ki se ukvarjajo z vesoljsko varnostno in sledenjem grušču v orbiti, simulirale, iskale in sledile. EU SST (EU Space Surveillance and Tracking) ugotavlja, da je nastalo 1000-2000 delcev, ki krožijo na različnih višinah v eliptičnih tirnicah. Njihov perigej je med 400 in 500 kilometri, apogej pa vse do 1500 kilometrov. Obhodni časi znašajo od 90 do 104 minut. Nižji kosi bodo v naslednjih dneh deževali v atmosfero, kjer bodo zgoreli, višji pa bodo še leta dirjali okrog Zemlje. Več informacij bo znanih šele po nekaj mesecih, ko bodo tirnice bolj jasne. AGI je izdelal simulacijo trka.

Nastali drobir je v kačasti formaciji, ki kroži približno po isti orbiti kakor nesrečni satelit. Nekaj pa se lahko naučimo iz preteklih trkov, ki so bili nezgode. Leta 2009 sta trčila satelita Iridium 33 in Kozmos 2251, leta 2007 pa so Kitajci uničili Fengyun 1C. Trk satelitov pred 12 leti je ustvaril približno 2000 kosov, večjih od 10 centimetrov. Sedem let pozneje je bilo dve tretjini kosov še vedno v orbiti. Leta 2012, torej tri leta po trku, je snop okruškov letel 120 metrov stran od Mednarodne vesoljske postaje. Kitajski test pa je ustvaril več kot 3000 kosov smeti, od katerih jih je bilo devet let po incidentu v orbiti še več kot 80 odstotkov.

Razstrelitev Kozmosa 1408 je problematična zlasti, ker je bil v orbiti z visoko inklinacijo in na višini v bližini zelo prometnih orbit. Malce nižje je ISS, nekoliko višje so komercialne konstelacije, denimo SpaceX Starlink. Z maso 2200 kilogramov je šlo za velik satelit, ki je razpadel na sorazmerno velike kose. Tisti z nizkimi perigeji bodo na Zemljo padli v kakšnem letu, tisti višji pa šele čez leta ali desetletja. Tovrstni incidenti lahko Zemljino orbito povsem zaklenejo za raziskovanje vesolje in izstrelitve satelitov, če bi bilo vesoljskih smeti preveč za varno utirjanje.