Uporaba prašičjih organov za presaditve vse bližje

Pred dobrim tednom dni so ameriški raziskovalci objavili, da so človeku presadili ledvico gensko spremenjenega prašiča - toda pacientka je bila pravzaprav "dihajoče truplo", organ pa so opazovali zunaj telesa. Kljub temu gre za važen korak na poti do rabe živalskih organov za transplantacije.

S staranjem prebivalstva v razvitem svetu vse bolj narašča potreba po organih za presaditev, hkrati pa je z vse višjimi varnostnimi standardi na cestah, deloviščih in drugod vse manj nesreč, ki so doslej v glavnem skrbele za darovalce. Želja po rabi živalskih organov za presaditve v človeka obstaja že več kot stoletje in v določeni meri živali že izkoriščamo. Največ prašiča - od njega pobiramo srčne zaklopke, pa kožo in roženice. Toda pri tem gre zvečine za tkiva, kjer je mogoče žive celice po domače rečeno ubiti, medtem ko notranji organi v stiku s človeškim imunskim sistemom obvezno sprožijo uničujočo reakcijo. Tako je predvsem zaradi sladkorja alfa-1,3-galaktoze, ki ga telesa primatov ne sintetizirajo, saj so izgubila gen GGTA1. Logičen sklep strokovnjakov je bil torej, da je treba napraviti gensko spremenjene prašiče brez tega gena in videti, kako se človeško telo odzove na njihove organe.

Tovrstni projekti so v preteklem desetletju zabeležili viden napredek; leta 2018 so nemški strokovnjaki v pavijane presadili takšna prašičja srca. Lani je ameriška agencija FDA odobrila rejo tako spremenjenih prašičev tamkajšnjemu podjetju Revivicor in konec letošnjega septembra so v sodelujoči univerzitetni kliniki Langone Health v New Yorku poskrbeli za prvi uspešen poskus na človeku ... toda z obilico drobnega tiska. Za eksperiment na živem človeku je bilo kljub vsemu še rahlo prezgodaj, zato so izkoristili možgansko mrtvo pacientko na dihalnem aparatu, ki je bila donorka, posegu pa so bili naklonjeni tudi v njeni družini. Prašičjo ledvico so pripojili zunaj telesa, da so lahko bolje opazovali odziv, poleg pa so dodali tudi prašičji priželjc, da bi še izboljšali možnost, da človeško telo sprejme tak organ. Takoj po presaditvi je ledvica pričela filtrirati kri in proizvajati urin, medtem ko imunskega odziva, ki je bil doslej drugače neobhoden, tokrat ni bilo. Poskus so zaključili po 54 urah nemotenega delovanja in ga označili za popoln uspeh.

Kljub temu velja konje še malo umiriti. Kakor poudarjajo sami znanstveniki, je bil izid pričakovan, saj je nanj kazala vrsta predhodnih poskusov na opicah, tako da nekega bistvenega novega znanja niso odkrili. Nadaljnji trud bo šel sedaj v raziskovanje, ali lahko takšni organi negativen imunski odziv sprožijo po daljšem času, kar je sicer stalen pojav, proti kateremu se je treba že pri klasičnih transplantacijah boriti z obveznimi koktejli imunosupresivov. Upajo, da bodo lahko na živih ljudeh postopek prvič preizkusili v roku nekaj let. Seveda pa ni odveč poudariti, da utegne takšna praksa vzbuditi tudi precej odpora zaradi etičnih pomislekov in organizacija za zaščito živali PETA je ob robu dogodka že izrazila neodobravanje. Toda tovrstni gensko spremenjeni prašiči bodo zelo verjetno v prihodnosti stalnica, saj odsotnost omenjenega sladkorja pomeni tudi manjše tveganje za alergijo na meso v prehrani in je omenjena odobritev FDA zaradi tega usmerjena tako v prehransko kot klinično rabo.