V ZDA se zaključuje klinična študija presajanja prašičje kože na ljudi

Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je lani odobrila vlogo bostonskega podjetja XenoTherapeutics za presaditev kože z gensko spremenjenih prašičev na ljudi. To je prvi primer v ZDA, ko bodo ljudem presajali živalske organe. Presaditve kože, ki pridejo v poštev zlasti pri opeklinah, so doslej izvajali avtologno, saj tako ni možnosti zavrnitve organa. Če je posameznik opečen po tako velikem delu telesa, da nepoškodovane kože za presaditev ni dovolj, pa se presadi koža darovalca, kar običajno terja dolgotrajno jemanje imunosupresivov. Presaditve kože sodijo med najpomembnejše presaditve, saj je koža nujni organ za fizično zaščito telesa pred patogeni in zunanjimi vplivi, hkrati pa pomaga vzdrževati homeostazo. Zaradi tega poškodbe velikih delov kože lahko vodijo v odpoved organov ali sistemske infekcije.

Bostonsko podjetje, ki ima dovoljenje za klinične teste s ksenogeno presaditvijo kože, sedaj v sodelovanju z bostonsko bolnišnico zaključuje prvo fazo kliničnih testov. Doslej so bili edini viri kože mrtvi ljudje, ki so zapustili svoja trupla v znanstvene namene, in ljudje, ki so jim operativno odstranili kožo po ekstremni izgubi telesne mase. Oboje so precej redki primerki, zato je povpraševanje po koži večje od ponudbe. Novost, ki jo razvijajo v XenoTherapeuticsu, ne pomeni, da bodo naokoli hodili ljudje s prašičjo kožo. Prašiči so bili gensko spremenjeni, da imajo čim bolj podobno kožo kot ljudje in da nimajo nekaterih sladkorjev, ki sprožijo imunski odziv. Zamisel je, da bi lahko imeli ljudje to kožo začasno, dokler se jim lastna ne obnovi.

V prvem kliničnem testu je sodelovalo šest ljudi s hudimi opeklinami. To je šele prva faza, ki ji bosta sledili še dve, preden se lahko začne poseg uporabljati tudi širše. Prve presaditve so izvedli minuli mesec, prva faza študije pa se bo končala ta petek. Trenutno kaže dobro. Presaditve prašičje kože na opekline na človeku poleg človeškega presadka so potekale brez težav. Ko so kasneje odstranili oba presadka (prašičji je meril 5 x 5 cm), razlike v okrevanju ni bilo. Potem so na to mesto presadili posameznikovo lastno kožo.

Razvoj gensko spremenjenih prašičev sicer ni novost, saj v Bostonu uporabljajo isto linijo, ki so jo razvili konec 90. let. Ta ima odstranjen gen, ki ga pri človeku ni, in za katerega špekulirajo, da gre za ostanek antičnega virusa, danes pa se odraža v specifičnih sladkorjih na površini kože, ki bi sprožili imunski odziv.