Pavijana pol leta živela s prašičjim srcem

Na Univerzi v Münchnu so izvedli uspešne presaditve prašičjih src v pavijane, ki so potem brez zapletov živeli tri do šest mesecev. To je zadnja stopnja pred tovrstnimi poskusi na ljudeh.

Organov za presaditve je vselej manj od čakajočih nanje - zgolj v okviru združenja Eurotransplant na novo srce v vsakem trenutku čaka prek tisoč ljudi; stanje pa se bo zaradi staranja prebivalstva predvidoma le še zaostrovalo. Presajanje živalskih organov v človeka je tako že desetletja hvaležna tema transplantacijske medicine, toda zaradi kompleksnega problema zavrnitve tkiva smo doslej uspešno presajali zgolj manjše dele organov, denimo srčne zaklopke. Stanje pa se bliskovito spreminja z napredkom v genskem inženiringu.

Orodje CRISPR/Cas9 je omogočilo odstranjevanje genskega materiala v živalskem tkivu, ki v človeku sproža negativen imunski odziv. Tako je domači prašič postal osrednji kandidat za pridelavo nadomestnih organov, saj ima nekatere organe presenetljivo podobne človeškim. Od nam bolj sorodnih opic je primernejši, ker ga je lažje množično rediti in je obenem manjša verjetnost, da bi ob presaditvi prišlo tudi do prenosa bolezni. Kljub temu bo raba imunosupresivov še vedno obvezna, a tudi tu prihaja do prebojev: pred dvema letoma so tako objavili, da so pavijani z naprednim koktejlom zaviralcev imunskega odziva živeli dve do tri leta s prašičjim srcem - toda vsajenim v trebušno votlino, se pravi poleg lastnega srca.

Zdaj je skupina Bruna Reicharta na Univerzi v Münchnu prvič uspešno uporabila vsa dosedanja spoznanja in presadila prašičje srce v pet pavijanov. Eden je zaradi odpovedi poginil po 51 dneh, zato pa so drugi živeli brez komplikacij; dva so evtanazirali po 90 dneh, preostala dva pa po 180. Šlo pa je v bistvu že za tretjega v seriji Reichartovih poskusov, s katerimi je postopoma izpopolnjeval metodo. Tako je na primer razvil tudi posebno kopel hranil, v katero srce potopijo med prenosom iz ene živali v drugo.

Uspešni eksperimenti na primatih so zadnja stopnica pred poskusi na ljudeh, a do tega utegne preteči še več let, saj morajo v prvi fazi močne koktejle imunosupresivov, ki so jih uporabljali na pavijanih, prirediti ljudem. Zaradi varnosti poskusov verjetno tudi ne bodo pričeli s srcem, temveč z ledvicami.