Intel lansiral tretjo generacijo procesorjev Xeon Scalable

Le slab mesec po AMDju imamo tudi osvežitev Intelove linije strežniških procesorjev, saj so v Santa Clari splovili tretjo generacijo čipov Xeon Scalable, na osnovi arhitekture Ice Lake SP.

Intelove serije strežniških procesorjev v arhitekturnem smislu tradicionalno zaostajajo za prenosniškimi in namizniškimi, zato je bila pri posodobitvi čipov tokrat še vedno na redu arhitektura Ice Lake, čeprav smo jo v napravah za domače uporabnike videli že leta 2019. V podjetju so jo prvotno nameravali na trg poslati že lani, a so jo kot večino stvari močno zaznamovale Intelove težave z 10-nanometrskim proizvodnim procesom. Tretja generacija strežniških čipov Xeon Scalable, na podlagi Ice Laka SP, je tako bistven napredek glede na prejšnje Xeone, saj gre za prve Intelove strežniške procesorje na 10 nanometrih, toda v tržnem smislu zaostajajo za AMDjem, potrebno pa je omeniti tudi rastočo konkurenco rešitev na osnovi Arma, kot sta Amperova Altra in Amazonov Graviton2.

Novi Xeoni Scalable so napravljeni na prevetrenih jedrih Sunny Cove, med 40 novinci pa najdemo od 8- do 40-jedrnike. Imenska shema je še vedno X3YY, kjer je X naziv na močnostni lestvici - Platinum, Gold in Silver, medtem ko se podlinija Bronze poslavlja. Splošne novosti so pričakovane: do 4 terabajte pomnilnika DDR4-3200 na osemkanalnem vodilu (prej 6-kanalno); PCIe 4.0, in sicer 64-stezni; podpora pomnilniku Optane serije 200; pa varnostni predel SGX enclave. Videti je, da so večino koristi novejšega proizvodnega načina prelili v število jeder (Cooper Laki so jih imeli le do 28), kajti frekvence so primerljive zgolj pri privzetih taktih, medtem ko so pri turbu nekaj nižje kot v prejšnji generaciji; čipi se tudi bolj grejejo in so z do 270 W nativne moči že ob robu Epycom. Tako je pribitek na IPC težje opazen. Obenem je bistven podatek tudi to, da so nove rešitve omejene na do dve podnožji, medtem ko jih je bilo prej do osem.

3rd Gen Xeoni Scalable so tako bistvena nadgradnja glede na pretekle Intelove rešitve, a ker obenem pošteno zamujajo, jim zdaj nasproti stojijo Epyci 3, ki so na papirju precej zmogljivejši. Po novih xeonih bodo tako posegali predvsem tisti, ki so bili že doslej močno vpeti v Intelov ekosistem. Podjetje se tega zaveda in se je v večjem delu predstavitve izogibalo neposredni primerjavi s tekmeci na podlagi samih čipov, namesto tega pa izpostavljalo širše prednosti tehnologij, ki spremljajo platformo, kot so pomnilnik Optane DC Persistent Memory, DLBoost in poudarjena raba ukazov AVX-512. Novi xeoni so tako predvsem prehodna stopnja do družine Sapphire Rapids, s katero se želijo pri Intelu zopet postaviti na hitrostni prestol; še vedno stoji, da naj bi jo videli že konec tega leta, kar pa je v resnici malo verjetno.