V Venezueli bitcoine rudari tudi vojska

Bitcoin še vedno leti, čeprav nihče ne ve točno, zakaj. Omenja se več razlag, med katerimi sta verjetnejši kombinacija poceni denarja in pomanjkanja konvencionalnih investicij z znatnimi donosi ter povišano zanimanje tehnoloških in bančnih gigantov zanj, na zadnje PayPala. K temu je treba prišteti še psihologijo množic, ko se trend začne, snežna kepa pa vali, in bitcoin je dosegel nov rekord. Prejšnji rekordi iz konca leta 2017 je potolkel in presegel 20.000 dolarjev. Glavno vprašanje je spet - do kam lahko gre?

Sredi leta je bitcoin vreden "le" 3500 dolarjev, potem pa je svojo vrednost pošesteril. To pa pomeni, da so spet dobičkonosne številne dejavnosti, ki med kriptozimami zamrejo. Rudarjenje bitcoinov je tak primer, ki ga z veseljem uporablja tudi venezuelska vlada. Motheboard poroča o vojaškem oporišču blizu Caracasa, kjer je venezuelska vojska vzpostavila novo farmo za rudarjenje kriptovalut. V državah, kjer so domače valute zaradi hiperinflacije neprimerno skladišče premoženja, tuje pa zaradi sankcij ali obubožanosti težko dosegljive, so kriptovalute (sicer volatilen) nadomestek nemške marke iz starih časov. Da bodo v Fuerte Tiuni rudarili kriptovalute, je poročala tudi tamkajšnja nacionalna televizija. General Domingo Antonio Hernandez Larez je pojasnil, da je celotna baza povsem samozadostna (logično!) in da celo ustvarja presežek. Z rudarjenjem bodo povečali državne prihodke, je še dodal.

V Venezueli so težave od leta 2014, ko je padec cen nafte navrtal veliko luknjo v proračun, ameriške sankcije tri leta pozneje pa so je še poglobile. Vse odtlej se Venezuela spopada z visoko inflacijo, šibkim gospodarstvo in nezaupanjem prebivalstva. Ima pa Venezuela eno prednost, ki jo izkoriščajo prebivalci. Elektrika je tam skorajda zastonj, zato je treba dobiti le opremo za rudarjenje, ki se potem odplača praktično sama.

Ne pozabimo, da je Venezuela pred dvema letoma skušala izdati lastno kriptovaluto petro, a potem iz vsega skupaj ni bilo nič.