V Portlandu prepovedali prepoznavanje obraza tudi zasebnikom

Ameriško mesto Portland je sprejelo bržkone najbolj omejevalno uredbo glede rabe tehnologije za računalniško prepoznavo obraza v ZDA in svetu, saj jo je kategorično prepovedalo ne le policiji in drugim javnim službam, temveč tudi privatnim podjetjem.

Po ZDA se od lanske pomladi, ko je San Francisco zaoral ledino, širijo prepovedi izrabe avtomatskega prepoznavanja obraza na ravni mest. Posredi je vedno več očitnih pokazateljev, da so tovrstni algoritmi še zelo nezanesljivi v primerih, ko analizirajo pripadnike etničnih manjšin, temnopolte, starejše in ženske. Januarja je bil na takšni osnovi na primer po krivem aretiran temnopolti prebivalec Detroita, nakar je poleti tamkajšnja policija priznala, da se njihov algoritem v bistvu zmoti v večini primerov. San Franciscu so tako sledili še Boston, Oakland in nekatera druga mesta, a povsod so se omejitve dotikale prvenstveno javnih agencij, še posebej varnostnih.

V Portlandu pa se je mestni svet opogumil in soglasno sprejel prepoved ne le za policijo in druge državne agencije, temveč tudi zasebna podjetja, kar je prvi takšen primer ne le v ZDA, temveč tudi širše. Uredba pride v veljavo z začetkom prihodnjega leta in bo tako na primer prepovedovala rabo prepoznave kupcev v trgovinah ali na bencinskih črpalkah, pa letalskim družbam na letališčih in podobno. V Portlandu sicer nekatere trgovine že izkoriščajo algoritme za samodejno prepoznavo obsojenih tatov. K takšni odločitvi je bržkone pripomoglo dejstvo, da je v zadnjem času, med množičnimi protesti, tudi policija skušala za ljudmi špegati skozi nadzorne sisteme zasebnih podjetij.

Odločitev ima lahko daljnosežne posledice, če bo sprožila plaz podobnih odredb, in velikani s tega področja seveda niso navdušeni. Čeprav so IBM, Microsoft in Amazon junija načelno obelodanili, da bodo ustavili sodelovanje z organi pregona, dokler se rabe prepoznave obraza ne bo dodobra zakonsko opredelilo, pa je vseobsežna prepoved portlandskega tipa zanje seveda občutno bolj kočljiva. Zato ni presenečenje, da so v Amazonu aktivno lobirali proti sprejetju. Mimogrede; Bezosovo podjetje je v upravo sprejelo Keitha Alexandra, nekdanjega šefa agencije NSA v času prebega Edwarda Snowdna. Toda ta ukrep je bržkone bolj posledica odmevnega neuspeha v projektu JEDI in ne nujno stvar tehnologij nadzora.