Proti Marsu odpotoval najnaprednejši rover doslej

Agencija NASA in raketna družba ULA sta z izstrelitvijo rakete Atlas V uspešno pričeli odpravo Mars 2020, ki proti Rdečemu planetu pošilja rover Perseverance, najzmogljivejše vesoljsko robotsko vozilo doslej.

Po Arabcih in Kitajcih so bili v četrtek zgodaj popoldne na redu za polet proti Marsu še Američani. Deset minut pred drugo po našem času se je z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pognala raketa Atlas V z roverjem Perseverance na krovu. Kot sorodne odprave bo do cilja potrebovala slabih sedem mesecev in prispela predvidoma 18. februarja. A če arabska in kitajska misija služita v glavnem tamkajšnjemu razvoju vesoljske tehnologije, pa je Mars 2020, s svojimi napravami vred, eden najbolj ambicioznih znanstveno-tehnoloških podvigov v raziskovanju vesolja. Pri Nasi jim pač ni treba več česarkoli dokazovati - edini doslej so po Rdečem planetu vozili na kolesih, in to počno navidez že kar rutinirano več kot dvajset let, saj je Vztrajnost njihov peti rover po vrsti, za Sojournerjem, Opportunityjem, Spiritom in Curiosityjem. In posledično najbolj obložen.

Plovilo se ne bo utirjalo v orbito, saj je v njej trenutno dovolj sond za komunikacijo s površjem. Usmerilo se bo neposredno proti tlom, nakar ga čaka zahteven postopek spuščanja, razvpitih "sedem minut groze" (za vse v kontrolni sobi), ki so ga uporabili že pri Curiosityju. Plovilo bo zaviralo tako s toplotnim ščitom kot padali, nakar se bodo prižgali zaviralni motorji na žerjavu, ki bo zalebdel in roverja na vrveh mehko spustil na tla. Cilj pristanka je krater Jezero, poimenovan po bosanskem kraju Jezero - in kjer je nekoč v Marsovi davnini res bilo jezero, za nameček z rečno delto (vir z omejenim dostopom). Eden poglavitnih ciljev odprave je namreč iskanje življenja; razen tega pa še raziskovanje tamkajšnjega podnebja in geoloških značilnosti ter preizkušanje prebojnih tehnologij, ki bi lahko koristile ob prihodu človeških posadk.

Perseverance je zasnovan na Curiosityju, a je bolj nabasan z napravami, s čimer je za dobrih sto kilogramov težji, skupno pa jih ima 1025. Za elektriko ne uporablja sončnih celic, temveč klasični jedrski reaktor tipa RTG na plutonij, kakršnega srečamo v sondah za globoko vesolje. To naj bi mu predvidoma zagotavljalo energijo za štirinajst let delovanja. Med zanimivimi napravami na vozilu najdemo globinski radar RIMFAX z dosegom desetih metrov pod površjem planeta; eksperimentalni generator kisika iz Marsove atmosfere MOXIE, ki bo verjetno nekoč osnova človeških kolonij, saj kisik potrebujemo tako za dihanje kot raketno gorivo; spektrometra SHERLOC in PIXL, ki bosta prečesavala organske in anorganske snovi v kamninah, in sicer s pomočjo laserja, ki bo uparjal nabrano materijo. Nenazadnje pa je na roverju tudi kar 19 kamer, s čimer se lahko nadejamo "televizijskega" spremljanja popotovanj po mrzlem rdečem pesku.

Toda najbolj odpuljena sta zadnja dva elementa odprave. Najprej helikopterček Ingenuity, s katerim bomo skušali prvič vzgonsko poleteti v atmosferi drugega nebesnega telesa. Ker Marsovo ozračje premore kvečjemu en odstotek gostote Zemljinega, je Ingenuity težak le 1,8 kilograma, dva rotorja pa se bosta vrtela z 2400 obrati na minuto, ob čemer bo baterija predvidoma omogočala poldrugo minuto leta, preden se bo morala preko sončnih celic zopet polniti. (Mimogrede, tako ime Perseverance kot Ingenuity so izbrali med predlogi šolarjev.) Med pohajkovanjem po površju pa bo Perseverance kamnine tudi pridno zbiral in pakiral v kontejnerje, in sicer z namero, da jih bomo v prihodnosti prinesli nazaj domov v okviru misije Mars sample return, kjer sodelujeta NASA in ESA. Če bo vse po sreči, se lahko čohanja marsovskega kamenja nadejamo okoli leta 2031.