Tudi Kitajcem je uspela izstrelitev proti Marsu

Zgodaj zjutraj je s Kitajske uspešno poletela odprava Tianwen-1, s katero želi vzhodna velesila širokopotezno postaviti na Mars svojega roverja, kar v tako kratkem razvojnem obdobju ni uspelo še nikomur.

Po Arabcih so drugi na redu za polet proti Marsu v letošnjem oknu Kitajci. Malo po šesti uri zjutraj po našem času je iz vesoljskega izstrelišča Venchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5, z misijo Tianwen-1 na krovu. Kakor Arabci, skušajo tudi Kitajci z njo ubrati precej pogumno razvojno bližnjico. Medtem ko so Američani, Rusi in Evropejci skušali Rdeči planet osvojiti postopno - najprej z obleti, nato vtirjanji v orbito, pa pristanki in na koncu vozilci - so se Kitajci namenili s to misijo vse postoriti kar v enem zamahu. Njihov edini dosedanji poskus poleta proti Marsu, misija Yinghuo-1, je namreč pred devetimi leti propadla skupaj z rusko odpravo Phobos-Grunt. Od takrat naprej Kitajci podvige načrtujejo samostojno. Pri tem gradijo predvsem na uspehih svojih lunarnih misij Chang'e, ki jih po zasnovi v mnogočem posnemajo tudi orbiter, pristajalnik in rover Tianwena-1.

Združeno plovilo naj bi do Marsa prispelo februarja prihodnje leto, aprila ali maja pa sledi še najzahtevnejši del odprave, pristanek, in sicer na področju Utopia Planitia, le malce južneje od nahajališča ameriške sonde Viking 2. Gre za izjemno kompleksen postopek, ki so ga Američani sicer pilili desetletja: pristajalnik bo najprej v atmosferi znižal hitrost na desetino začetne - 460 m/s, nato za 90 sekund sprožil padalo, na koncu pa zalebdel s protipotisniki, da bo našel najprimernejši kraj za pristanek. Zatem se bo začel obsežen projekt raziskovanja s trinajstimi merilnimi napravami v orbiterju in na vozilcu. Poglavitni cilji raziskav se tičejo geološke sestave Marsovega površja, morebitnih sledov življenja in pa podnebja. Zato med napravami najdemo dva globinska radarja in pa analizator kamnin, ki bo vzorce streljal z laserjem ter nato s spektrometrom opazoval plazmo, ki se bo ob tem sprostila. Snovalci te naprave so Francozi in podobna ždi tudi v droboju roverja Perseverance, ki ga bodo Američani proti Marsu poslali konec meseca.

Orbiter naj bi deloval vsaj eno leto, rover pa vsaj 90 dni. Če bo šlo vse po sreči, bo Kitajska šele druga država, ki ji bo uspelo po Marsu zapeljati na kolesih. Doslej so to storili le Američani; Rusi so uspeli na Marsu še mehko pristati, Evropejci in Indijci pa krožiti okoli planeta. Tianwen-1 je sicer osnova za kitajske odprave na Mars v tem desetletju, katerih poglavitni cilj naj bi bila vrnitev vzorcev kamnin na Zemljo. Še letos naj bi poletela naslednja lunarna misija, Chang'e 5, s katero želijo kamenje prinesti z Meseca, v letu 2024 pa z odpravo ZhengHe tudi z asteroida in kometa.