Facebook prilagajal pravila, vrstijo se oglaševalski bojkoti

Ameriška podjetja so začela bojkotirati Facebook, ker po njihovem mnenju ne stori dovolj proti sovražnemu govoru ter širjenju neresnic in manipulacij. Coca-Cola, The Hershey Company, Levi Strauss & Co, Unilever, Honda, Verizon, Pepsi in več kot sto manjših podjetij so napovedali ustavitev oglaševanja na Facebooku. Gre za odziv na kampanjo #StopHateforProfit, ki so jo 17. junija sprožile civilnodružbene organizacije NAACP, Color of Change in Anti-Defamation League. Kampanja je nastala kot odziv na smrt Georgea Floyda ob policijski aretaciji in sledečim protestom, v ozadju pa gre za dolgotrajne težave s širjenjem neresnic in netenjem sovraštva, za kar so prav družbena omrežja najboljši poligon.

Facebook večino svojih prihodkov ustvari z oglasi, zato ima prekinitev oglaševanja za podjetje velike finančne posledice. Delnice podjetja so po najavi bojkotov minuli teden izgubile skoraj desetino vrednosti. Kot pojasnjujejo v Starbucksu, ki ni del kampanje, a vseeno ne bo več oglaševal na Facebooku, gre za širši problem, zato bo Starbucks prekinil oglaševanje na vseh družbenih omrežjih. Podobno je tudi Unilever napovedal prekinitev oglaševanja na Twitterju in Instagramu. Microsoft ne bo več oglaševal na Facebooku in Instagramu, pri čemer niso del uradne kampanje, temveč so zaskrbljeni nad tem, kje se pojavljajo njihovi oglasi (poleg kakšnih vsebin).

Pritisk na sovražne vsebine izvajajo tudi določena družbena omrežja. Twitch je blokiral Trumpov račun zaradi sovražnega obnašanja, kar je v nasprotju s pravili uporabe. Podobno je tudi reddit blokiral več kot 2000 skupin (med njimi tudi r/The_Donald in r/ChapoTrapHouse), ki so izvajale sovražni govor. Večina teh skupin ni političnih. Reddit je že v preteklosti odstranjeval vsebine, denimo zloglasni kanal teoretikov zarote QAnon. Facebook pa predstavlja drugačno zgodbo. Medtem ko je Twitter začel označevati neresnice politikov in si zaradi blokade Trumpovih čivkov nakopal pravo vojno z ameriško administracijo, je Facebook popustljiv.

Facebook je postal prvovrstno gojišče teorij zarote. Brian Friedberg, ki dela na Harvard Shorenstein Centru, pojasnjuje, da je Facebook unikatna platforma za širjenje teorij zarote. Po eni strani ima stran ogromen obisk, po drugi strani pa algoritmi te vsebine aktivno priporočajo. Kdor se pridruži kakšni skupini, ki je za Trumpa, proti cepljenju ali proti karanteni, mu začne Facebook ponujati povezave do QAnon, so ugotovili The Guardianovi novinarji na lastni koži. V več skupin kot se uporabnik včlani, več podobnih priporočil bo še dobil. Facebook je že leta 2016 ugotovil, "da se 64 odstotkov članov ekstremističnih skupin tem pridruži zaradi algoritmov za priporočila".

Ameriška Služba za domovinsko varnost (DHS) je Facebook, Twitter in druga družbena omrežja pozvala k ukrepanju pri objavah, ki spodbujajo nasilje. Paradoksalno je, da tovrstne vsebine objavlja tudi predsednik, zato mu je Twitter posamezne objave že skril ali opremil s komentarji. Facebook tega zelo dolgo ni želel storiti, ker je Zuckerberg vztrajal na stališču, da se Facebook kot platforma ne bo vmešaval v vsebino. Vseeno pa se premika tudi na tem področju, saj je Zuckerberg napovedal prepoved reklam, ki bi oglaševale nasilje. Zuckerberg je minuli teden spremenil predhodno retoriko in dejal, da bodo začeli tudi označevati in odstranjevati objave javnih osebnosti, kot je ameriški predsednik, če bodo te kršile pravila.

The Washington Post je v preiskavi ugotovil, da je v preteklosti Facebook že prilagajal svoja pravila, da mu ne bi bilo treba odstranjevati objav ameriškega predsednika. Ko je Trump objavil kaj zelo problematičnega, je Facebook Belo hišo prosil, če lahko objavo omilijo ali izbrišejo, da tega ne bi bilo treba Facebooku. Že leta 2015, tedaj med predsedniško kampanjo, so se na Facebooku pojavljale nedopustne objave (npr. da je treba vsem muslimanom prepovedati vstop v državo), a jih je Facebook upravičil z izjemo, ki da velja za politični govor. V naslednjih letih se je meja dopustnega nižala in nižala, zaradi česar se je sedaj več kot 5000 zaposlenih ogradilo od Facebookove odločitve, da sporne objave ostanejo vidne. Pri tem ne gre le za ameriškega predsednika.

Facebook je imel leta 2015 zaradi pojavljanja oglasov, kot je omenjeni o prepovedi vstopa muslimanom, težavo. Takšne objave so bile v nasprotju s pravili, zato so preigravali štiri možnosti: odstranitev vsebin, dopustitev enkratne izjeme, razširitev dopustnega v okviru političnega govora ali preprosto dovolitev takšnih objav vsepovprek. Medtem ko zadnje možnosti niso resno preigravali, zato so se odločili za kompromis med možnostma dve in tri. Tovrstne objave v okviru političnega izražanja bodo dovoljene, če bodo pomembne (news-worthy). Sprva so bile to neuradne smernice, javno pa so pravila zrahljali oktobra 2016. Odtlej je Facebook sproti nižal standarde in prilagajal pravila, da so lahko sporne vsebine ostale na platformi, ter celo prilagajal algoritem. Na koncu Facebook ni odstranjeval niti dokazljivo montiranih posnetkov.

V petek je Zuckerberg zaposlenim sporočil, da bodo spremenili pravila objavljanja, da bodo sporne objave, če bodo zaradi informativnosti (news-worthiness) ostale dostopne, jasno označene kot zavajajoče, lažne, sovražne ali karkoli bo v neskladju s pravili. Objave, ki bodo razpihovale sovraštvo ali skušale zmanjševati na udeležbo na volitvah (voting supression), bodo odstranjene, četudi bodo izpod prstov politikov. S tem se je končalo obdobje, ko se je Facebook lahko deklariral kot platforma, ki ni odgovorna za objave uporabnikov. Kdor nudi platformo, je soodgovoren za to, kako se uporablja.