Trump z izvršnim ukazom uresničuje grožnje socialnim omrežjem

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami, kot so pogromi, upadanje precepljenosti in širjenja teorij zarot, saj da upravljalcev omrežij ne zavezuje k dovolj strogemu moderiranju vsebin. Na drugi strani republikanska konzervativna stran trdi, da so omrežja pristranska v njihovo škodo in da skozi uredniško politiko izvajajo cenzuro, zaradi česar bi jih bilo treba po prstih, čeprav so analize pokazale, da ni čisto tako in takšne tožbe po pravilu padejo.

Nesrečnega člena se je v četrtek z izvršnim ukazom (executive order) lotil še Donald Trump. Gre za izpolnitev sredine grožnje, da se bo nad družbena omrežja spravil z zakonsko regulacijo, za kar je bil povod spor s Twittrom. Tam so mu objavo, da so "volitve po pošti sleparske", označili kot potencialno zavajajočo in uporabnike napotili na natančnejše preverjanje dejstev, ki pokaže, da Trumpova trditev v resnici nima realne podlage. Srž predsednikovega ukaza je naročilo ministrstvu za trgovino, naj Zvezni komisiji za telekomunikacije (FCC) naroči pregled primernosti 230. člena; predvsem v situacijah, ko se upravljalec omrežja na kakršenkoli način vtika v objave. Republikanci namreč trdijo, da Twitterjevo preverjanje pristnosti že pomeni izvajanje uredniške politike, s čimer platforma postane izdajatelj medijskih vsebin; ti pa so podvrženi bolj strogemu pravnemu nadzoru in tožbam. Ukaz obenem Zvezni komisiji za trgovino nalaga odgovornost za preiskovanje omenjenih obtožb o politični pristranskosti omrežij.

Kaj se bo zgodilo, je zaradi zamotanega zakonodajno-pravnega procesa še težko napovedati. Že obe komisiji sta denimo dovolj neodvisni telesi, da lahko poziv zavrneta. Toda verjetneje je, da ga bodo Demokrati odvlekli na sodišče ali pa ne bo prišel skozi Kongres. Znatnejše spremembe 230. člena bi moral namreč po vsej sili sprejemati Predstavniški dom. Ameriški medijski strokovnjaki so zato mnenja, da Trumpov ukaz, bolj kot resen poskus sprememb, pomeni poskus zastraševanja internetnih platform. Pri Twittru zaenkrat niso videti preveč vznemirjeni; Jack Dorsey je v odgovor odvrnil, da bodo s preverjanjem dejstev nadaljevali, omrežje pa je ob tem "zaradi hujskanja k nasilju" skrilo enega novejših Trumpovih tvitov. So se pa s preverjanjem lotili tudi ene od objav uradnika kitajskega zunanjega ministrstva, ki je objavil, da naj bi koronavirus prišel iz ZDA.

Čeprav je Twitter kot povod za nastalo situacijo najbolj na platnu, se ukaz seveda tiče vseh družbenih omrežij. V Googlu in Facebooku so zavrnili očitke o pristranskosti in poudarili, da bi imel morebiten padec 230. člena ravno obraten učinek od tistega, ki ga želijo konzervativci, saj bi omrežja zaradi strahu pred tožbami začela izvajati hujšo cenzuro. Kot lahko navrže vsak opazovalec dogajanja, je namreč ravno Donald Trump zaradi shizofrene, zrahljane regulacije največ pridobil, saj lahko neprestano in neovirano širi neresnične ter žaljive trditve, ki bi jih na svojih straneh toleriral le redkokateri medij klasičnega tipa.