Kalifornija razmišlja o univerzalnem temeljnem dohodku

Matej Huš

25. feb 2020 ob 07:51:01

Številne preizkuse smo že videli, sedaj pa v Kaliforniji razpravljajo o najbogatejšem tovrstnem preizkusu na svetu. V državnem zboru je predlog zakona o univerzalnem temeljnem dohodku, ki bi skorajda vsakemu polnoletnemu državljanu Kalifornije dodelil brezpogojni mesečni dohodek 1000 dolarjev. Za primerjavo: v Kaliforniji je minimalna plača 12 dolarjev na uro (kar znese okrog 2000 dolarjev bruto na mesec za polni delovni čas brez nadur), povprečna plača pa okrog 9000 dolarjev mesečno, a se močno razlikuje med posameznimi okrožji in mesti. Univerzalnega temeljnega dohodka ne bi prejemali upravičenci do državnega zdravstvenega zavarovanja Medi-cal, CMSP, kuponov za hrano CalFresh, socialne pomoči za družine CalWORKS in prejemniki nadomestila za brezposelnost. Program univerzalnega temeljnega dohodka bi se financiral iz 10-odstotnega davka na dodano vrednost, ki pa ne bi veljal za zdravila, medicinsko opremo, hrano, oblačila, izobraževalne vsebine in šolnine. Trenutno ima Kalifornija le 7,25-odstotni prometni davek.

Novi predlog ni povsem polnokrven univerzalni temeljni dohodek, ker izključuje ljudi, ki trenutno prejemajo nekatere vrste socialne pomoči. Pravi univerzalni temelji dohodek bi bil popolnoma univerzalen, torej bi ga prejeli vsi. Marsikod so ga že preizkušali. Univerzalni temelji dohodek so na manjši skupini ljudi preizkušali na Finskem, kjer so odkrili pozitivne vpliva na počutje in zdravje ljudi, medtem ko na zaposlenost ni vplival. UTD so preizkušali tudi v Keniji. Že zelo dolgo pa imajo omejen UTD na Aljaski, kjer vsak prebivalec dobi del dohodka iz naftnih polj (od 1000 do 2000 dolarjev letno). Trenutno teče manjši projekt tudi v Stocktonu, kjer 125 ljudi prejema 500 dolarjev mesečno. Preizkušali so ga še v številnih drugih državah. Največji teče v Iranu, kjer vsaka družina prejme 29 odstotkov povprečnega dohodka. To je trenutni edini program na svetu, ki teče v celi državi, in po podatkih ekonomistov nima večjega vpliva na trg delovne sile.