Končni rezultati finskega eksperimenta z UTD pozitivni

V Helsinkih so objavili končne rezultate eksperimenta z univerzalnim temeljnim dohodkom (UTD), ki je na Finskem potekal v letih 2017-2018. V tem času je 2000 nezaposlenih ljudi med 25. in 58. letom starosti prejemalo mesečni UTD, ki ni bil odvisen od njihovega finančnega stanja. To pomeni, da so 560 evrov prejemali vsi, ne glede na morebitno zaposlitev ali celo povišanje plače. Eksperiment je vključeval ljudi iz vseh delov države, ki se prihodki niso mogli odpovedati. Kontrolno skupino je predstavljalo 173.000 ljudi, ki so prejemali nadomestila brezposelnosti oziroma socialno podporo. Prve preliminarne izsledke so predstavili že lani in v glavnem ugotavljali kopico pozitivnih posledic.

Tudi končni rezultati, ki jih je razkrilo finsko ministrstvo za socialno delo in zdravje, ni skrivalo večjih presenečenj. Analiza podatkov, ki jo je izvedla Univerza v Helsinkih, razkriva, da je UTD izboljšal počutje prejemnikov. Ti so bili bolj zadovoljni s svojim življenjem in manj tesnobni. Počutili so se manj žalostni, osamljeni, izčrpani ali pod stresom. Prav tako so imeli tudi pozitivnejši pogled na gospodarsko blaginjo v državi, prihodnost, avtonomijo in finančno varnost. Ob tem omenimo, da je Finska tudi sicer že tretje leto zapovrstjo najbolj srečna država na svetu po merilih Združenih narodov.

Ena izmed večjih bojazni glede UTD je vpliv na trg dela, saj se nasprotniki uvedbe bojijo, da bo povsem porušil razmerja in znižal pripravljenost za delo. Rezultati pa so pokazali, da je ta strah neutemeljen, saj je bila korelacija šibka in predvsem negativna. Prejemniki UTD so malce več delali kot ljudje na socialni podpori. Seveda je ena izmed glavnih pomanjkljivosti tega (in vseh) eksperimenta omejenost, saj je zajel le skupino ljudi in predvsem so ti od začetka vedeli, da je eksperiment časovno omejen. Na Finskem je 560 evrov tudi premalo, da bi se dalo živeti le s tem. Pravi UTD pripada vsem do smrti.

V intervjujih s prejemniki se je pokazalo, da jim je UTD omogočil, da se postavijo na noge, če so pred tem izgubili službo, in hkrati omogoči zavrnitev slabo plačanih zaposlitev brez varnosti. Nekateri zaposleni so izkoristili to priložnost in poizkusili ujeti svoje sanje, kar velja za umetnike, svobodnjake (freelancers) in podobne. Nekateri prejemniki so postavili družbeno aktivnejši in so opravili več prostovoljnega dela, predvsem pa so se lahko posvetili pomembnih stvarem. Eden izmed raziskovalcev Christian Kroll je poudaril, da je možno rezultate študije uporabiti v podporo argumentom za ali proti UTD. Ta ne more rešiti vseh izzivov v družbi, je pa v 21. stoletju lahko korak k zmanjševanju negotovosti in zviševanju varnosti.

Eksperiment ima tudi nekatere kritike, ki izpostavljajo metodološke omejitve. Po prvotnih načrtih bi moralo 10.000 prejemnikov mesečno dobiti 1000 evrov, a so zaradi manjšega proračun eksperiment oklestili na 2000 brezposelnih, ki so dobili 560 evrov. To pa predstavlja pomembno razliko od pravega UTD, ki je namenjen vsem in dovolj visok, da res omogoča preživetje brez drugih prihodkov.

Z UTD so eksperimentirali tudi v Keniji in Utrechtu. Zaradi epidemije koronavirusa pa je ideja UTD nenadoma dobila bistveno več prostora v medijih in več zagovornikov. Ne le v Španiji, celo v ZDA so vpeljali neko okleščeno verzijo UTD.