Multinacionalke v Kaliforniji namenjajo milijarde za reševanje krize dostopnosti nepremičnin

V Kaliforniji, zlasti v Silicijevi dolini, so cene nepremičnin in najemnine zaradi prisotnosti tehnoloških gigantov, ki povečujejo število zaposlenih in izplačujejo nadpovprečne plače, poletele v nebo. Zaradi tega si zaposleni v ostalih sektorjih, ki so prav tako nujno za normalno delovanje mest in družbe, ne morejo več privoščiti bivanja v predelih, kjer so včasih živeli, temveč so obsojeni na dolgo vožnjo na delo. V San Franciscu se je v drugem letošnjem kvartalu 30.000 odselilo. Stopnja lastniških domov je najnižja v zadnjih sedmih letih, in sicer znaša 54 odstotkov; v ZDA je ta delež nižji le v New Yorku.

Rešitve tega problema začenjajo iskati tudi multinacionalke, saj prevelika gentrifikacija škoduje tudi njim. Google je letos že napovedal milijardo dolarjev za rešitev teh težav, prav toliko minuli mesec tudi Facebook, Apple pa bo namenil 2,5 milijarde dolarjev. Microsoft pa je v Seattlu, kjer ima sedež, za zdaj rezerviral pol milijarde dolarjev za lajšanje dostopnosti do stanovanj.

Težave so namreč v vseh teh mestih podobne. Ljudje se vanje priseljujejo hitreje, kot je možno zagotavljati nova bivališča. Mesečno se v Kaliforniji ustvari 30.000 novih delovnih mest ali tri milijone v zadnjem desetletju. Ker se priseljujejo v glavnem dobro plačani ljudje, prinaša to še dodatni pritisk na cene. To dviguje stopnjo brezdomstva in iz mesta izriva zaposlene v drugih sektorjih, ki pa so prav tako nujno potrebni: učitelje, natakarje, komunalne delavce, prodajalce in številne druge. To je pričakovani rezultat dejstva, da so se v zadnjih sedmih letih cene nepremičnin v Kaliforniji povišale za 85 odstotkov. Mediana cen nepremičnin je dosegla 519.000 dolarjev (v San Franciscu 880.000 dolarjev, v celotnih ZDA 275.000 dolarjev), medtem ko je povprečna bruto plača 64 tisoč dolarjev, dohodek na gospodinjstvo pa 91 tisoč dolarjev (v San Franciscu pa na primer 87.700 dolarjev). Razlogov za tako visoko rast je več, med njimi pa so poleg priseljevanja in visokih plač za izbran delež prebivalstva še nakupi tujih investitorjev, draga gradnja zaradi visokih standardov in cene dela ter razdelitev zemlje glede na namembnost (zoning), o čemer odločajo obstoječi prebivalci.

Tudi zato bo Apple oblikoval dva milijardo dolarjev težka sklada. Prvi (affordable housing investment fund) bo ponujal kreditno financiranje za hitrejšo gradnjo nizkocenovnih in srednjecenovnih bivališč. Drugi sklad (first-time homebuyer mortgage assistance fund) bo kupcem prve nepremičnine nudil pomoč pri financiranju nakupa stanovanj in pri zagotavljanju pologa. Poleg tega bo Apple ponudil še za 300 milijonov dolarjev svojih zemljišč za gradnjo stanovanj. Dodatnih 150 milijonov dolarjev bo namenjenih za bivališča revnejših v obliki nepovratnih pomoči, 50 milijonov dolarjev pa bodo namenili problematiki brezdomstva. Ti ukrepi ne bodo rešili problema, so pa dober korak k rešitvi. V trenutnem stanju namreč pridobivajo le lastniki obstoječih nepremičnin in peščica najbolje plačanih, ostali pa izgubljajo.