Londonska policija mirno postavlja kamere za samodejno prepoznavo obrazov

Medtem ko se Microsoft in Google, malo pa tudi Amazon, na bruseljskem parketu kregajo o tem, ali je samodejna prepoznava obrazov na javnih krajih dobra ideja ali ne, so v Londonu že našli odgovor. Metropolitanska policija je namreč opravila svojo lastno analizo tveganj, povezanih s to tehnologijo, ter ugotovila, da je v resnici vse v redu. Po uspešnem zaključku testiranja NEC-ove "world-leading" NeoFace Live Facial Recognition rešitve so zato že prešli v fazo produkcije.

Live Facion Recognition (LFR), kot pravijo tehnologiji je tako že postavljena na nekaterih obljudenih krajih v mestu, kot so Westminstrski most, v za turiste priljubljeni četrti West End ter v nakupovalnih središčih v Westfieldu. Tam postavljeni sistemi skušajo samodejno prepoznati obraze mimoidočih in jih primerjati zoper skrbno vzdrževan (angl. bespoke) seznam oseb, ki so iskane v zvezi z hudimi kaznivimi dejanji. Če pride do zadetka, tehnologija o tem samodejno obvesti policiste, ki so trenutno v tistem okolišu. Policisti naprej še sami primerjajo, ali je zajeta fotografija dejansko podobna iskani osebi, nato pa jo poiščejo, ustavijo ter jo prosijo za osebni dokument. Če se izkaže, da gre dejansko za iskano osebo, jo seveda privedejo na policijsko postajo, sicer pa jo spustijo. Osebi v vsakem primeru povedo, da so jo ustavili zaradi zadetka v sistemu samodejne prepoznave obrazov, ter ji izročijo zloženko z več informaciji o sistemu ter pojasnili glede možnosti pritožbe.

Londonski New Scottland Yard o vsem pravi, da morajo kot moderna policija seveda iti v korak s časom in uporabiti tehnološke rešitve, ki so na voljo. Pogostost terorističnih in drugih nasilnih kaznivih dejanj v mestu namreč zahteva ustrezen odziv. Se pa zavedajo, da morajo biti transparentni glede vsega skupaj, zato so tehnologijo tudi vpeljali postopoma, na svoji spletni strani in na oglasnih panojih pa o vsem skupaj temeljito obvestili meščane.

Za razliko od Slovenije, kjer policija zavoljo ostrega 38. člena Ustave potrebuje posebno in izrecno zakonsko podlago za vsako dejanje obdelave osebnih podatkov posebej (torej za vsak prdec v smer osebnih podatkov), drugje v Evropi velja bistveno milejše stališče. Policija se tam lahko samostojno odloči, da bo obdelovala določene osebne podatke, če lahko izkaže, da so ji ti podatki potrebni za opravo njenih nalog, obenem pa sprejme tudi tudi vsaj osnovne zaščitne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov pri tem prizadetih oseb. V Sloveniji pa smo žal ugotovili, da je slovenska policija zgodovinsko nagnjena k zlorabam svojih pooblastil in subjektivnemu dojemanju stvarnosti glede njihove uporabe, zaradi česar tovrstne rešitve pri nas niso primerne.