IMSI lovilci: o subjektivnem dojemanju stvarnosti
Primoz Bratanic
26. dec 2014 ob 01:36:43
Septembra smo pisali o policijskem skoparjenju z odgovori na temo njihovih nakupov in uporabe IMSI lovilcev. Tri mesece kasneje je policija po posredovanju Informacijskega pooblaščenca večino podatkov posredovala.
Tako je sedaj na voljo predlog za nabavo naprave iz leta 2004 (s pripadajočo pogodbo - v znesku 351.384 EUR), predlog za nadgradnjo in šolanje iz leta 2006 (s pripadajočo pogodbo - v znesku 135.600 EUR), predlog za nabavo dodatnih lovilcev iz leta 2009 (s pripadajočo pogodbo - v znesku 464.478,24 EUR) in tudi dodatni predlog za nakup opreme iz leta 2010 (s pripadajočo pogodbo - v znesku 399.900 EUR).
Skupaj domnevno 1.351.362,24 EUR, v zadnjem času je dobavitelj podjetje Digitech, ki za MNZ dobavlja še nekatere druge stvari (letos npr. dobavo nadgradnje sistema za prikrito komuniciranje in za 41.977,76 EUR opreme za izvajanje kriminalistične dejavnosti).
Ko se prebijemo čez metode nakupa lovilcev in njihovo časovno sosledje, pa se izkaže, da je slovenska policija končno objavila statistike uporabe teh sredstev. Tako si lahko v prvem dokumentu ogledamo, katere pravne podlage slovenska policija uporablja pri svojem delu z IMSI lovilci za leti 2011 in 2012.
Tako iz besedila sledi, da je v teh dveh letih policija to opremo na podlagi predhodne sodne odredbe uporabila 99 krat, 19-krat so odredbe na podlagi 150. člena v isti zadevi pridobili kasneje (samo upamo lahko, da za uporabo lovilca IMSI), pri 15 primerih pa policijska statistika navaja "Brez odredbe (čl. 150 ZKP)" (kaj točno to pomeni raje ne bomo ugibali). Ostane še 9 primerov (v omenjenih dveh letih) uporabe naprave kar tako za testiranje in izobraževanje.
Poleg statistik neuporabe sodnih odredb pa je policija posredovala tudi statistike uporabe po obravnavanih kaznivih dejanjih, ki se s statistiko pravnih podlag za leti 2011 in 2012 ne ujema najbolje.
Če se spomnimo, je Marjan Fank, takrat še namestnik šefa slovenske kriminalistične policije, še novembra 2012 v intervjuju za Vroči mikrofon Vala 202 izrecno zanikal uporabo lovilcev. Ko bo ustrezna pravna podlaga, ja, pred tem pa zagotovo ne:
[Marjan Jerman, Val 202] Poglejte, slišal sem, da imate na ministrstvu oz. policiji napravo, ki lahko odkrije telefonsko številko, celo uporabljate da jo že, vendar pa zakon - zakonsko še ni opredeljeno, da bi se ta stvar lahko uporabljala?
[Marjan Fank] Zakonsko ni opredeljeno, tudi že večkrat smo seveda pri teh spremembah Zakona o kazenskem postopku to poskušal urediti, ampak na žalost je bilo to vedno izločeno .. [..]
[Marjan Jerman, Val 202] Pa ste uporabljali kdaj to?
[Marjan Fank] jo za pridobivanje telefonskih številk nismo uporabljali.
[Marjan Jerman, Val 202] Zakaj ste jo pa potem kupili?
[Marjan Fank] Za predvidene ukrepe, če bi bila zakonodaja sprejeta.
[Marjan Jerman, Val 202] In koliko časa že imate to zadevo?
[Marjan Fank] Imamo nekaj let, in vsaj toliko let trajajo naši poskusi, da takšno napravo [uzakonimo].
Potem si je policija glede nakupa teh naprav na zalogo malo premislila in Fank, "prvi operativec v državi", je takrat prvič javno (kolikor vemo) priznal rabo IMSI catcherjev. Torej, priznal, da ne ležijo zgolj v skladišču in nabirajo prahu. V intervjuju z Večerovo Damijano Žišt pod naslovom "Kako do skritih številk kriminalcev?" je povedal, da sicer "le za iskanje pogrešanih", a z dostavkom, da bi bilo to fino imeti tudi za druge namene, tako kot da je že dovoljeno policijskim službam v številnih sosednjih državah.
Slovenska policija to napravo uporablja, tako Fank, ob ugrabitvah ali za iskanje pogrešanih, torej ko je neposredno ogroženo življenje ljudi. Ko poznajo številko mobilnega telefona pogrešanega (uradno si jo pridobijo preko mobilnega operaterja), lahko z napravo lokalizirajo gibanje tega človeka in ga tako najdejo. Ta metoda je bila uspešno uporabljena pri iskanju ugrabljene deklice avgusta 2011 - policija je razpolagala z mobilno številko ugrabitelja, ki je od dekličinih staršev skušal izsiliti odkupnino -[..]
"Slovenska policija lahko uporablja omenjeno napravo, kadar je ogroženo življenje, pravno podlago pa imamo tudi v 148. členu ZKP, ki pa delovanja naprave ne dovoljuje, kadar gre le za pridobivanje telefonske številke osumljenca kaznivih dejanj, kar je nesmiselno, pravi Fank.
Te navedbe so v popolnem nasprotju s sedaj posredovanimi statističnimi podatki o uporabi omenjenih naprav, ki kažejo dosledno uporabo od leta 2006 dalje. O tem ali je vodstvo slovenske policije popolnoma nesposobno in je javnost dosedaj zavajalo, ker ni vedelo, kaj se v policiji dogaja, ali pa so o (ne)uporabi (iz kakršnihkoli že razlogov - zavaravanje neprijatelja) enostavno lagali, pa naj si mnenje ustvari vsak sam.
Alternativa zgornji izbiri, to je podpisovanje predlogov za uporabo naprav v iskrenem prepričanju, da gre za zakonit ukrep lova na kriminalce, ob hkratnem iskrenem verovanju v lastne zgoraj navedene izjave o odsotnosti pravne podlage namreč predstavlja stopnjo Dvomisli, ki je do sedaj v Sloveniji nismo videvali.