EU razmišlja o začasni prepovedi prepoznave obrazov

Kot izhaja iz 18 strani dolgega dokumenta, ki je za zdaj še v fazi predloga, bi Evropska komisija (EK) za obdobje treh do petih let prepovedala uporabo tehnologije prepoznave obrazov na javnih mestih, kot so nakupovalna središča, športni objekti in sredstva javnega prevoza. V vmesnem času želi EK vzpostaviti regulatorni organ in predvideti potrebne zakonske varovalke, ki bi preprečevale zlorabe na tem področju. Kljub temu dokument, ki so ga pridobili novinarji Euractiva, predvideva nekatere izjeme, denimo za varnostne projekte in za znanstvene raziskave.

Dokument govori o več ravneh regulacije, ta bi za ponudnike in razvijalce v določeni meri veljala tudi povsem na prostovoljni, etični bazi, s čimer bi si pozneje lahko pridobili certifikat zaupanja. Zakonsko bi urejali predvsem najbolj tvegane oblike uporabe umetne inteligence, denimo na področju zdravstvene oskrbe, javnega transporta in pravosodja.

Besedilo tudi opozarja, da državljani EU že po določbah GDPR ne morejo biti subjekti odločitev, sprejetih na podlagi samodejnega procesiranja in osebnostnega profiliranja. Kljub temu številne države članice, med njimi tudi Slovenija, tehnologijo na različnih ravneh s pridom uporabljajo v policijskih postopkih. Pri tem morda prednjači Velika Britanija, ki unijo sicer zapušča, a tudi Nemčija je nedavno napovedala vzpostavitev prepoznave obrazov na 134 železniških postajah in 14 letališčih, medtem ko je Francija sredi sprejemanja zakonodaje, ki bo dopuščala povezavo videonadzora in prepoznavo obrazov na javnih mestih.