Tudi Slovenija proti davčni transparentnosti za multinacionalke

Ministri držav članic EU so včeraj glasovali o novi direktivi, ki bi velika globalna podjetja, taka s prihodki nad 750 milijoni evrov, primorala k razkritju dobičkov in višine plačanega davka na dobiček v posamezni državi članici. Predlog je bil zavrnjen, za sprejem bi bilo potrebnih 16 glasov, dobil jih je 14. Proti je glasovalo dvanajst članic: Irska, Luksemburg, Švedska, Malta, Ciper, Estonija, Latvija, Avstrija, Češka, Madžarska, Hrvaška in tudi ... Slovenija. Nemčija se je vzdržala, Velika Britanija se zaradi bližajočih volitev glasovanja ni udeležila.

Ni skrivnost, da je predpis uperjen proti velikim, večinoma ameriškim podjetjem, ki se s pomočjo raznih knjigovodskih trikov izogibajo plačilu davka. Ne gre zgolj za tehnološka podjetja, med večjimi osumljenci je denimo tudi Starbucks. Podjetja plačilo davka najpogosteje optimizirajo tako, da ga prikažejo v kateri od članic z nizko stopnjo davka na dobiček, take so zlasti Irska, Luksemburg in Malta. Na Irskem denimo polovico vseh davkov za podjetja poravna deset velikih globalnih podjetij, znan je tudi primer tamkajšnjih nezakonitih davčnih odpustov Applu, zaradi česar se je Irska skupaj s tem podjetjem znašla v postopku pred Evropsko komisijo. In izgubila.

Če bi podjetja svoje obveznosti poravnavala v državah, kjer izdelke in storitve dejansko prodajo, bi se po nekaterih ocenah letno v EU proračune nateklo za med 50 in 70 milijard evrov več pobranega davka, globalno pa številka davčnih prihrankov znaša kar 500 milijard.

Zakaj se je Slovenija pridružila državam članicam, ki so interese velikih multinacionalk postavile pred interese svojih državljanov - tako je izid glasovanja pospremila mednarodna organizacija Transparency International - so nekam zavito za Siol nepojasnili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: "Slovenija podpira cilje, ki jih zasleduje predlog direktive, kljub temu pa se ni mogla strinjati s pravno podlago direktive. Razkritje nekaterih občutljivih davčnih informacij bi lahko imelo neugoden vpliv na slovenska podjetja, na kar je Slovenija tudi opozorila v obravnavi in zaradi tega ni podprla kompromisnega predloga. Trenuten predlog je namreč zasnovan na 50. členu Pogodbe o delovanju EU, ki ureja uresničevanje svobode ustanavljanja. Po mnenju 13 držav, vključno s Slovenijo, pa bi to moral biti 115. člen, ki predstavlja podlago za sprejem davčnih predpisov. Slovenija namreč meni, da bi morali vsebino obravnavati kot davčni dosje."