Obdavčitev multinacionalk razdvaja EU in zaposluje sodišča

Paolo Gentiloni, do lani še italijanski premier, z novembrom pa evropski komisar za gospodarstvo, je izjavil, da bo EU ne glede na strinjanje drugih držav uvedla davek na digitalne storitve. Še več, Gentiloni je dodal, da doseganje soglasja glede tega vprašanja med državami članicami šteje za svojo prioriteto.

Znano je, da si nekatere evropske države močno prizadevajo za obdavčitev velikih tehnoloških družb, Francija je podoben davek celo že uvedla. A doseganje soglasja v celotni uniji bo težavno, saj imajo nekatere članice pri tem svoje interese. Irska recimo z nižjimi davki (in kratkimi poleti do ZDA) že dolga leta privablja tuje multinacionalke, da si na njihovih tleh odpirajo svoje evropske sedeže. Posledično te na otoku zaposlujejo približno desetino tamkajšnje delovne sile. Irsko pri njenem nasprotovanju EK podpira tudi Luksemburg.

Ko smo ravno pri Irski, Apple bo vztrajal pri pritožbi na odločbo Evropske Komisije (EK), s katero so jim pred tremi leti za nazaj odmerili dodatnih 13 milijard evrov davka. Preiskovalci na čelu s tedanjo in sedanjo komisarko za konkurenco, Margrethe Vestager, so tedaj ugotovili, da je dogovor z Irsko glede davčne obremenitve predstavljal nedovoljeno državno pomoč. Podjetje je namreč na Irskem prikazovalo večino svojega mednarodnega prometa, zaradi ugodnega davčnega dogovora pa plačevalo minimalen davek na dobiček. Leta 2014 je ta denimo znašal okoli 0,005 odstotka. Apple je znesek že poravnal, saj pritožba v tem primeru ne zadrži izvršitve odločbe.

Kot te dni poroča Reuters, bo Apple v Luksemburg, na obravnavo pred Sodiščem Evropske unije, poslal 6 člansko ekipo na čelu z glavnim finančnikom podjetja, Luco Maestrijem. Omenjeni naj bi na dvodnevnem zaslišanju glede pritožbe zagovarjali davčne prakse svoje družbe. Pri Applu vztrajajo, da so ravnali povsem skladno z zakonodajo in da večino svojih davkov poravnajo v ZDA, saj tam nastane večina njihove dodane vrednosti.

Razplet je nepredvidljiv, saj je isto sodišče v začetku leta v primeru podjetja BP (včasih bolj znano kot British Petroleum Company) in še 38 drugih multinacionalk ter njihovih davčnih ugodnosti v Belgiji, razsodilo, da ne gre za državno pomoč. A tudi tu se zaplet poglablja, saj je EK v tem primeru prav včeraj napovedala novo preiskavo.