Google namenja milijardo dolarjev za krizo dostopnosti stanovanj

Eno izmed najdražjih mest na svetu za prebivanje je San Francisco, ki je v ZDA le za Silicijevo dolino. Da bi pomagal rešiti problem, ki so ga ustvarili tehnološki velikani, se je Google zavezal v prihodnjem desetletju nameniti vsaj milijardo dolarjev za sofinanciranje gradnje stanovanj. S tem denarjem želijo zagotoviti vsaj 15.000 novih stanovanj, je dejal Googlov izvršni direktor Sundar Pichai.

Uspeh tehnoloških velikanov in dobro stoječih malih start-upov v Silicijevi dolini je namreč poskrbel za astronomske cene nepremičnin v okolici San Francisca. Ker ta podjetja zaposlujejo zelo dobro plačane strokovnjake, ki se selijo v mesta, ti najamejo ali pokupijo dostopna stanovanja. Gradnja novih ne more slediti povpraševanju, zato se cene tako dvigajo, da si jih zaposleni v drugih sektorjih ne morejo več privoščiti. Lani je Silicijeva dolina pridobila le 3000 novih stanovanj. Problem ni nov in ni omejen na ZDA, je pa v okolici San Francisca izrazit. V Silicijevi dolini je mediana cene za hišo oziroma stanovanje 1,2 milijona dolarjev, v San Franciscu pa 930.000 dolarjev. Ob teh številkah sicer Googlov znesek nekoliko zbledi, saj predstavlja le še okrog tisoč bivališč. A Google ne bo neposredno gradil stanovanj.

Namesto tega se Google loteva problema na ponudbeni strani. Najprej bodo za 750 milijonov dolarjev lastnih zemljišč, ki so trenutno klasificirana kot poslovna, vrnili občini z željo po spremembi namembnosti v stanovanjsko gradnjo. Še 250 milijonov dolarjev pa bodo v obliki subvencij namenili tistim, ki bodo gradili vsaj 5000 dostopnih stanovanj.

Googlova je ideja je hvalevredna, bo pa v izoliranosti premalo. Ocenjujejo, da v Silicijevi dolini in San Franciscu primanjkuje vsaj milijon nepremičnin, da bi se cene stabilizirale. Google tudi ni edini tehnološki velikan, ki poskuša rešiti zagato z nepremičninami. Microsoft je že januarja napovedal, da bo v Seattlu namenil pol milijarde dolarjev za dostopne nepremičnine. Uspeh Googlove akcije pa je odvisen zlasti od mestnih oblasti, ki imajo roko na namembnostjo zemljišč (zoning). V večjem delu Silicijeve doline je namreč dovoljeno graditi le nižje stavbe, prav tako pa so zemljišča za poslovno rabo za mesto donosnejša zaradi višjih davkov. Zaradi tega so tisoči prisiljeni živeti v prikolicah ali avtodomih sredi Silicijeve doline in San Francisca.

Z enakim problemom se ukvarjajo tudi v Berlinu (in še marsikje). V Berlinu napovedujejo zamrznitev vseh najemnin za pet let. Zakon naj bi začel veljati leta 2020. Najemodajalci bodo od leta 2020 do 2025 do dviga nepremičnine upravičeni le, če bodo nepremičnine izdatno prenovili in bodo dobili dovoljenje za dvig najemnine. Predlog, ki ga podpirajo koalicijske stranke v berlinskem parlamentu, in sicer Socialdemokratska stranka, Zeleni in Levica, budno spremljajo tudi v ostalih nemških mestih. Zlasti v Münchnu in Frankfurtu so težave še hujše, saj so tudi tam cene nepremičnin tako ponorele, da si številne dolgoletni prebivalci ne morejo več privoščiti bivanja.

Nekaj podobnega velja na Švedskem, kjer velika večina najemnikov živi v državnih ali občinskih stanovanjih. Tudi tam so cene najemnin strogo regulirane, kar velja tudi za zasebno ponudbo, pogodbe pa večina za nedoločen čas. V večjih mestih, kot so Stockholm, Göteborg ali Malmö, so zato čakalne liste za dodelitev stanovanj zelo dolge. V prestolnici so ljudje na čakalnih listah tudi več kot deset let, preden dobijo primerno stanovanje.